petek, 28. december 2007
famei o server / strežnik ali server
O vuei cjoli sù il teme dal Furlanâr alias Jaio che al scrîf propit biei articui – e al lavore une vore – rispiet! a proposit dal non Furlanâr / Jaio : Furlan+âr (furlan) = J+aio(talian) = Furlan = J.
..alore il teme che al fevele di neologjisims tal furlan.
Neologjisims - un probleme di ogni lenghe leterarie, specialmentri dopo la sô nassince uficiâl.
I slovens a tacaran - tor dal 1848 - a slovenizâ o a jessi plui precîs a sclavizâ la lôr lenghe, al fo ancje une reazion ae influence dal todesc (ma ancje dal talian e ongjarês), il moviment todesc dal 1848 (Deutsche Bewegung von 1848-1849)
l'istès al sucedè dapardut tal mont sclâf cun concets e ideis diviersis si fevelave p.e. di:
la introduzion di une lenghe sclave comune, o la introduzion dal rus tant che lenghe comune, o un miscliç sloven-cravuat la lenghe iliriche o il moviment iliric e cussì i.
I centris a forin lis universitâts, stant che in Slovenie no´nd jere nissune (prin dal 1919), i students slovens si cjatarin prin di dut a Viene e Praghe, ma ancje a Cracovie.
Cul spirt rivoluzionari dal 48 si metarin adun i students sclâfs (cecs, polacs, slovacs, cravuats) di ogni bande a Viene e Praghe.
Prin dal 1848 in Slovenie ognidun al scriveve al so mût come che i plaseve cun grafiis diviersis (e cumò mi ven iniment la situazion atuâl in Friûl..)
I protagoniscj dal timp prin dal 1848 a forin i cecs (il cec Josef Dobrovský (1753-1829), il slovac Pavel Jozef Šafárik (1795 – 1861)) e ancje il nestri Jernej Kopitar (mestri dal serp Vuk S. Karadžić – il pari dal serp modern) , insiemit a cjatarin fûr gnovis peraulis o cjolerin sù peraulis russis o cechis, cussì si pues dî che la terminologjie moderne tal sloven e somee une vore ae terminologjie ceche, semplicementri parcè che e je di divignince ceche, cussì ancje la grafie cu lis pipis ancje chê e je di divignince ceche.
Par concludî o podìn dî che la robe plui impuartante e sedi cjatâ il consens e lavorâ a pro des prioritâts (grafie, vocabolari, gramatiche > imprescj pal insegnament > scuele - gnovis gjenerazions)
E par furlan, o vin la grafie uficiâl OLF cul Grant dizionari bilengâl che purtrop nol cjape dentri la terminologjie moderne,
mi pâr che la pluipart dai scritôrs furlans (ma ancje la Patrie, Lenghe, Diari..) e dopre la grafie OLF, si pues dî che o vin un consens ce che rivuarde la grafie ancje se cualchidun al dopre ancjemò la pipe (p.e. la Biblie..).
Cussì no la situazion dai neologjisims, o vin dibisugne di un dizionari di riferiment ancje cui neologjisims e cu la terminologjie moderne e une gramatiche di riferiment detaiade ancje ce che al rivuarde la sintassi...
E ce che al covente plui di dut al è la scuele par furlan.
La »rianimazion« tal sens di cjatâ il spirt/anime de lenghe e je possibile al covente dome »tirâ sù« une gjenerazion (di fruts) chest al mostre il esempli di Israel dal daspovuere o il esempli catalan.
I slovens la scuele le vevin bielzà sot la Austrie (in part ancje graciis a iniziativis privadis e la glesie), e ancje organizazions culturâls sul stamp cec tant che il »Sokol« »Orli«, tes scuelis si doprave la »gnove« lenghe uficiâl ancje se sclavizade e plen di neologjisims.
Vuê i neologjisims a fasin part de lenghe di ogni dî e scuasit nissun si vise doprât un »neologjisim« che si tratave di une peraule di divignince ceche o russe.
E cumò a butin fûr peraulis leadis al timp dal socialisim jugoslâf, lenghe burocratiche, serbisims – specialmentri in Croazie – ancje vuê si cjate il sloven inmò dentri dal procès di normalizazion.
A mi no mi plasin simpri ducj i neologjisims, ancje tal sloven, ma la pluipart di lôr e je necessarie ancje par podê batisi cuintri la influence dal inglês:
e-mail, computer, cd, player, server, Incoming mail server ...
> par sloven:
e-pošta, računalnik, zgoščenka, predvajalnik, strežnik, Strežnik za prihajajočo pošto ...
Jo o cîr di doprâ simpri la peraule slovene, specialmentri devant dai miei fruts, par me forsit a voltis strambis peraulis, ma par lôr pai fruts »peraulis normâls«.
E la peraule »Furlanâr« no ise un neologjisim?
Ancje par sloven si dopre il –ar, slovenar, furlanar, italijanar – ma tal sens peioratîf in ogni câs al è marcjât.
strežnik ali server
Rad se bi posvetil temi, ki jo je sprožil Furlanâr alias Jaio, avtor zanimivih člankov!
trenutek še o imenu Furlanâr - Jaio : Furlan+âr (furlansko -ar) = J+aio (italijansko -ar) = Furlan = J.
..tema obravnava besedne novotvorbe v furlanščini
Novotvorbe – vsak knjižni jezik se srečuje z njimi, posebno v času svojega uradnega rojstva.
Slovenci so začeli – v glavnem po letu 1848 – slovenizirati ali natančneje slovanizirati svoj jezik, tudi kot odgovor na večji nemški vpliv (pa tudi italijanski ali madžarski), v tem času se je krepilo vsenemško gibanje (Deutsche Bewegung von 1848-1849),
podobno se je zgodilo po vsem slovanskem svetu z različnimi zasnovami, idejami.
Razmišljali so celo o uvedbi neke skupne slovanščini, predlagala se je v ta namen tudi ruščina, v Sloveniji se je govorilo tudi o ilirščini, ki naj bi bil skupni jezik Slovencev in Hrvatov (konec koncev je kajkavščina prav neko živo vmesno stanje).
Središča prizadevanj so bile univerze, ker Slovenci univerze niso imeli (vse do leta 1919), so se slovenski študentje znašli na Dunaju in v Pragi, Krakovu.
V revolicionarnem času 1848 so se slovanski študentje začeli povezovati, predvsem na Dunaju in v Pragi.
Predhodniki gibanja, ki so po jezikovni plati že trli pot, so bili Čehi, Čeh Josef Dobrovský (1753-1829) in Slovak Pavel Jozef Šafárik (1795 – 1861)), pa tudi naš Jernej Kopitar (učitelj Vuka S. Karadžića na Dunaju- oče sodobne srbščine).
Skupaj so tvorili ali prevzemali in prilagajali nove besede, torej novotvorbe, za vzgled je bila pogosto češka ali ruska beseda, tako ni čudno, da je veliko slovenske terminologije iz češčine kot tudi naša pisava gajica.
Pomembno, posebej s pogledom na furlansko stanje, je priti do sporazuma, tako kot so se v Sloveniji odločili npr. za gajico. Pred letom 1848 je v ne-zedinjeni Sloveniji še vsak pisal po svoje (stanje kot ga imamo prav danes v Furlaniji..)
Furlani imajo zdaj, končno z letom 2002 šele, uradno pisavo in veliki uradni slovar »Grant dizionari bilengâl«, ki žal ne vsebuje sodobne terminologije,
zdi se mi, da tudi večina pisateljev (pa tudi tisk Patrie, Lenghe, Diari..) uporablja uradno pisavo.
Potrebujemo še nujno referenčni slovar novotvorb in sodobne terminologije, ter slovnico, ki obravnava na široko tudi skladnjo in daje praktične nasvete.
Čeprav že leta o njej govorijo, je še ni, furlanske šole, tu pa tam se nekaj ur uči, to je vse.
Oživljanje v smislu duše jezika, je možna, to dokazuje primer povojnega Izraela, kjer je izumrli jezik dobesedno vstal od mrtvih, ali pa primer katalonščine.
Slovenci so šolo že imeli pod Avstrijo, pomagala so tudi gibanja, kot so to bili Sokoli in Orli po češkem zgledu.
Preobrazba jezika je zopet aktualna, trudijo se očistiti in sloveniti jezik, posebno aktivni so Hrvati.
Meni novotvorbe ne ugajajo zmerom, ampak zdaj sem se sprijaznil, ni druge, rabimo jih:
kot so to:
e-mail, computer, cd, player, server, Incoming mail server ...
>
e-pošta, računalnik, zgoščenka, predvajalnik, strežnik, Strežnik za prihajajočo pošto ...
Meni so deloma še tuje, naslednji generaciji ne bodo.
Oznake:
furlan,
furlanščina,
jezikoslovje,
lenghistiche,
okolje,
sloven,
slovenščina,
storie,
zgodovina
torek, 25. december 2007
Vesele praznike / Buinis Fiestis a ducj / Boldog Karácsonyt!
Vesele praznike / Buinis Fiestis a ducj / Boldog Karácsonyt!
o / ali
Srečen Božič ! Bon Nadâl!
La peraule slovene „Božič“ “Nadâl” e je il diminutîf de peraule “bog” “diu”,
bog + il sufìs cognossût in dut il mont sclâf “–ič” (par cravuat simpri –ić (cussì lôr a disin “Božić”)),
La peraule slovene “Božiček” “Pai Nadâl” e je – invezit – il diminutîf de peraule „Božič“ “Nadâl” cul sufìs “–ek”,
ancje chel doprât une vore in dut il mont sclâf specialmentri tal cec, ma ancje tal sloven, p.e. slov. voz ‘cjar’ > voz+ -ek > vozek ‘cjarut’ o Janez > Janezek ‘piçul Janez – o jo cuant che o jeri piçul’
“Božiček” al diven di “bog” + -ič + -ek o par furlan: diu + ut + ut
Dit tra di nô mi pâr che il Pai Nadâl sloven al meti tal so sac une cjadene di diminutîfs al puest di dons, ma nuie pôre o vin ancjemò chel altri dal soreli jevât il “Dedek Mraz” però lui al à di passâ il regjim Schengen.
Vesele praznike
ali
srečen Božič !
Slovenska beseda „Božič“ je manjšalnica besede “bog”,
bog + pripona, znana v celem slovanskem svetu, –ič (po hrvaško –ić (tako je pri njih “Božić”).
Slovenska beseda “Božiček” pa je zopet manjšalnica, tokrat od zgornje besede „Božič“ “Nadâl” s pripono –ek, tudi ta je precej priljubljena predvsem v češčini, pa tudi drugje npr.
imena v poljščini Mirek, Tomek, Marek itd. pa seveda naš Janezek.
“Božiček” pride torej od “bog” + -ič + -ek ali drugače “zelo majhen bog”, seveda to ne drži, kajti –ek tu pomeni le, da imamo opravka z osebo, torej: oseba-Božič
Božiček je poln manjšilnic, če pa ta nima daril, nič ne de, saj je že na poti Dedek Mraz, ki pa zamuja, ali ga pa sploh ne bo, saj brez vize ne bo moral preko šengenskega režima.
o / ali
Srečen Božič ! Bon Nadâl!
La peraule slovene „Božič“ “Nadâl” e je il diminutîf de peraule “bog” “diu”,
bog + il sufìs cognossût in dut il mont sclâf “–ič” (par cravuat simpri –ić (cussì lôr a disin “Božić”)),
La peraule slovene “Božiček” “Pai Nadâl” e je – invezit – il diminutîf de peraule „Božič“ “Nadâl” cul sufìs “–ek”,
ancje chel doprât une vore in dut il mont sclâf specialmentri tal cec, ma ancje tal sloven, p.e. slov. voz ‘cjar’ > voz+ -ek > vozek ‘cjarut’ o Janez > Janezek ‘piçul Janez – o jo cuant che o jeri piçul’
“Božiček” al diven di “bog” + -ič + -ek o par furlan: diu + ut + ut
Dit tra di nô mi pâr che il Pai Nadâl sloven al meti tal so sac une cjadene di diminutîfs al puest di dons, ma nuie pôre o vin ancjemò chel altri dal soreli jevât il “Dedek Mraz” però lui al à di passâ il regjim Schengen.
Vesele praznike
ali
srečen Božič !
Slovenska beseda „Božič“ je manjšalnica besede “bog”,
bog + pripona, znana v celem slovanskem svetu, –ič (po hrvaško –ić (tako je pri njih “Božić”).
Slovenska beseda “Božiček” pa je zopet manjšalnica, tokrat od zgornje besede „Božič“ “Nadâl” s pripono –ek, tudi ta je precej priljubljena predvsem v češčini, pa tudi drugje npr.
imena v poljščini Mirek, Tomek, Marek itd. pa seveda naš Janezek.
“Božiček” pride torej od “bog” + -ič + -ek ali drugače “zelo majhen bog”, seveda to ne drži, kajti –ek tu pomeni le, da imamo opravka z osebo, torej: oseba-Božič
Božiček je poln manjšilnic, če pa ta nima daril, nič ne de, saj je že na poti Dedek Mraz, ki pa zamuja, ali ga pa sploh ne bo, saj brez vize ne bo moral preko šengenskega režima.
Oznake:
besede,
etimologija,
etimologjie,
fieste,
peraulis,
praznik
sobota, 22. december 2007
Schengen-visa
cence stangjis austriachis
cence stangjis cechis
Jessint a stâ dongje dal confin e rivât il dì dal Schengen, o soi un di chei che
a dovaressin profitâ de gnove situazion a jessi plui libar di movisi ancje a soreli jevât.
Curiôs, o ai decidût di viodi ce che al è sucedût, cumò – ca di nô - si passe il cunfin cence stangjis ae velocitât di 40 chilometris par ore.
Cumò mi pâr ancjemò plui strani che a vivin un dongje l’altri cence imparâ la lenghe dal altri/vicin.
Però no dal dut, chei „dal soreli jevât” i cecs a imparin plui o mancul il todesc, i austriacs invezit no – parcè vevio di imparâlu il cec se ducj al di là dal „cunfin” a fevelin la mê lenghe (a disin)?
O soi pe introduzion des lenghis dal vicin a scuele - obligatori.
Kot takorekoč obmejni prebivalec bi moral s prihodom Schengena imeti neke koristi, prosto pot proti vzhodu.
Radoveden (itak sem imel namen iti čez), sem šel pogledati, kako zadeva v praksi izgleda, ta nova svoboda. Lahko rečem, da gre gladko čez (s približno 40-50 na uro).
Čudno ostaja, da živijo drug zraven drugega, ne da bi znali jezik drugega/soseda.
To seveda ni čisto res, kajti oni z vzhoda, Čehi v tem primeru, znajo jezik soseda, obratno ne, kajti Avstrijci si mislijo, kaj čem se učiti češčine, če oni znajo nemško?
Stara priča, samo čudno, da eni znajo razne jezike, drugi pa komaj angleščino spravijo pod streho.
V glavnem bi moral biti jezik soseda za obmejce obvezen. Eni ga ja že znajo.
četrtek, 20. december 2007
Il zugut des fiestis / praznična igrica ali furlansko e-čestitkanje
Nol è Nadâl cence il zugut di auguris, e cussì chel e-simpaticon di Dree
(copy-past dal „brâf Furlan”, e-simpaticon, parcè che no lu cognòs di persone,
e-simpatic tant che e-pueste...o forsit tal futûr e-viaç un viaç virtuâl)
al à inmaneât une cjadene par chei che a scrivin par furlan... Joi ce biel!
Ancje jo (copy-past dal „brâf Furlan”) par solit lis buti tai refudons, lis cjadenis, e - ancje jo - o fasarai une ecezion.
Ve chi lis mês rispuestis:
Adietîfs par descrivi il to blog furlan:
furlan, sloven e ... ongjarês, albanês, ..
Trops blogarins âstu cognossût di persone?
1 ..e lu cognossin ducj
Cuâl blogarin varessistu gust di cognossi di persone?
Cui varessial voie di cognossimi me?
Cuâl isal il prin blog che tu leis la buinore?
No lei mai a buinore. Fortunâts chei che a lein blogs a buinore! O forsit miôr: di chê altre bande cemût evitâ i problemis di dipendence dal „blogâ” (ise une gnove peraule?)
Di cuâl blog tu fiestezaressistu la sieradure?
dome dut il spam.
Fâs talent scout: lancie un zovin blogarin-promesse.
Chei che a scrivin in lenghis di minorance, i diaspore-blogs p.e.
praznična igrica ali furlansko e-čestitkanje
Ni Božiča brez čestitkanja, častiti in e-simpatični Dree (=slovensko Drejc, Drejko, Andrej itd. furlanska imena so pogosto podobna slovenskim domačim – glej blog il furlanist – povezave
- e-simpatični, ker ga ne poznam osebno, e-simpatičen kot e-pošta
...kmalu bo itak precej teh e- ... morda e-potovanje, ko bomo v bodoče samo še virtualno potovali po svetu – saj ne bo energije)
naj bi odgovoril na nekaj vprašanj,
Čeprav taka verižna vprašanja tudi pri meni pristanejo v smeteh.
Evo moji odgovori:
Pridevniki, ki opisujejo tvoj furlanski spletni dnevnik:
furlanski, slovenski in ... madžarski, albanski ..
Koliko blogovcev si osebno spoznal?
enega - zdi se mi, da ga v Furlaniji vsi poznajo
Koga bi rad spoznal?
Kaj pa obratno?
Kateri spletni dnevnik prebereš zjutraj najprej?
Zjutraj ne berem. Godi se tistim, ki zjutraj berejo spletne dnevnike! Po drugi strani kriza, če smo že zjutraj na računalniku – odvisnost.
Se bi veselil konec nekega bloga?
naj piše vsak kar hoče, „vsak tele ma svoj vesele„ - samo spama mi ni treba
Iščemo mlade nadarjene pisce: koga bi predlagal.
Pisce, ki rabijo manj rabljene jezike, npr. manjšinci, predvsem pa zdomci, izseljenci
(copy-past dal „brâf Furlan”, e-simpaticon, parcè che no lu cognòs di persone,
e-simpatic tant che e-pueste...o forsit tal futûr e-viaç un viaç virtuâl)
al à inmaneât une cjadene par chei che a scrivin par furlan... Joi ce biel!
Ancje jo (copy-past dal „brâf Furlan”) par solit lis buti tai refudons, lis cjadenis, e - ancje jo - o fasarai une ecezion.
Ve chi lis mês rispuestis:
Adietîfs par descrivi il to blog furlan:
furlan, sloven e ... ongjarês, albanês, ..
Trops blogarins âstu cognossût di persone?
1 ..e lu cognossin ducj
Cuâl blogarin varessistu gust di cognossi di persone?
Cui varessial voie di cognossimi me?
Cuâl isal il prin blog che tu leis la buinore?
No lei mai a buinore. Fortunâts chei che a lein blogs a buinore! O forsit miôr: di chê altre bande cemût evitâ i problemis di dipendence dal „blogâ” (ise une gnove peraule?)
Di cuâl blog tu fiestezaressistu la sieradure?
dome dut il spam.
Fâs talent scout: lancie un zovin blogarin-promesse.
Chei che a scrivin in lenghis di minorance, i diaspore-blogs p.e.
praznična igrica ali furlansko e-čestitkanje
Ni Božiča brez čestitkanja, častiti in e-simpatični Dree (=slovensko Drejc, Drejko, Andrej itd. furlanska imena so pogosto podobna slovenskim domačim – glej blog il furlanist – povezave
- e-simpatični, ker ga ne poznam osebno, e-simpatičen kot e-pošta
...kmalu bo itak precej teh e- ... morda e-potovanje, ko bomo v bodoče samo še virtualno potovali po svetu – saj ne bo energije)
naj bi odgovoril na nekaj vprašanj,
Čeprav taka verižna vprašanja tudi pri meni pristanejo v smeteh.
Evo moji odgovori:
Pridevniki, ki opisujejo tvoj furlanski spletni dnevnik:
furlanski, slovenski in ... madžarski, albanski ..
Koliko blogovcev si osebno spoznal?
enega - zdi se mi, da ga v Furlaniji vsi poznajo
Koga bi rad spoznal?
Kaj pa obratno?
Kateri spletni dnevnik prebereš zjutraj najprej?
Zjutraj ne berem. Godi se tistim, ki zjutraj berejo spletne dnevnike! Po drugi strani kriza, če smo že zjutraj na računalniku – odvisnost.
Se bi veselil konec nekega bloga?
naj piše vsak kar hoče, „vsak tele ma svoj vesele„ - samo spama mi ni treba
Iščemo mlade nadarjene pisce: koga bi predlagal.
Pisce, ki rabijo manj rabljene jezike, npr. manjšinci, predvsem pa zdomci, izseljenci
sreda, 19. december 2007
veça salut / starega zdravja
O cjati interessant il câs dal furlan “vieri/vieli”. Tant che slavist no soi propit un mago ce che al rivuarde la storie des lenghis latinis. Lassìn di bande chest ultin aspiet par viodi di ce che si trate.
La forme protofurlane o chê dal latin di Aquilee e je scuasit compagne a chê dal
albanês di vuê.
Cjapant di pont di partence il lat. VETUS/VETEREM pal furlan e pal albanês.
1. > pal latin volgâr l’acusatîf VETEREM
2. > la “m” finâl e cole > VETERE >
Il consonant finâl latin si manten dome tes peraulis monosilabichis
it. sono < lat. sum, con < lat. cum
fr. rien < lat. rem, fr. mien < lat. meum
cast., cat. tan < lat. tam, cast. cuan < lat. quam;
port. quem, cast. quien < lat. quem
3. > la vocâl finâl e cole > VETER >
No cussì tal ant. provençâl e portughês “vedro”, mintri che chê altre peraule portughese “velho” e diven di “vetulus” tant che cat. “veli”, gal. “vello”, cast. “viejo”, ma ancje la taliane: lat. VETULUS > vetlus > VECLU > “vecchio“ (tal talian “tl” al da simpri “kkj”)
4. la diftongazion de vocâl toniche
VETER > VIETER > albanês “vjetër” [vi`etEr]
5. la lenizion dal consonant intervocalic tal ladin e furlan
VIETER > furl. *vieder > *vier > vieri
VIETER > retorom. veider, vedar
e “vieli”?
e podarès jessi une variant di “vieri” o diretementri dal diminutîf latin “vetulus” (?).
Biele la peraule “vieri” , ancje se plui doprade chê altre “vecjo”, ma in ogni câs la forme “vieri” e je la plui “vecje”.
Tal sloven o vin dome une variant “star” par furlan vieli, vieri e vecjo e salacor ancje la variant pasoliniane cu la “ç” (o veneziane “vecio”)
O cristian Furlanut
plen di veça salut
O človek ti Furlan
starega zdravja obdan
starega zdravja
Zanimiv se mi zdi primer furlanske besede “vieri/vieli”, ki pomeni “star”. Prej slavist, zato ne pričakujte čuda na področju romanskih jezikov.
Ne glede na to, gre za vzporedne pojave v albanščini in furlanščini, sicer večinoma neodvisni vzporedni razvoji.
Predpostavljeno prafurlansko obliko ali drugače rečeno obliko oglejske latinščine najdemo v sodobni albanščini.
Izhodišče naj bi bilo lat. VETUS/VETEREM, tako za furlanščino kot za albanščino.
1. > za ljudsko latinščino (govorjena latinščina) izhajamo iz tožilniške: VETEREM
2. > izglasni “m” odpade, oziroma se ni izgovarjal > VETERE >
Izglasni soglasnik se je ohranil samo v enozložnicah
it. sono < lat. sum, con < lat. cum
fr. rien < lat. rem, fr. mien < lat. meum
cast., cat. tan < lat. tam, cast. cuan < lat. quam;
port. quem, cast. quien < lat. quem
3. > tudi izglasni samoglasnik odpade > VETER >
To se ni zgodilo v stari oksitanščini in v portugalščini, kjer se beseda tudi nadaljuje, npr. port. “vedro”, medtem ko druga portugalska beseda, ki pomeni “star” “velho” pride iz “vetulus” kot kat. “veli”, gal. “vello”, šp. “viejo”, tako tudi italijanska: VETULUS > vetlus > VECLU > “vecchio“ (v italijanščini je skupina “tl” dala vedno “kkj” (cchi))
4. udvoglašenje naglasnega samoglasnika
VÉTER > VIETER > albansko “vjetër” [vi`etEr]
5. lenicija in izpad medglasnega soglasnika v ladinščini in furlanščini
VIETER > furl. *vieder > *vier > vieri
VIETER > retoromansko veider, vedar
in furlanska različica “vieli”
lahko je enostavno različica od zgornje “vieri” ali neposredno iz latinske manjšalnice “vetulus”.
Lep ta primer “vieri” , čeprav se rabi bolj izposojena “vecjo”.
V slovenščini imamo samo eno knjižno obliko “star” v furlanščini trenutno tri “vieli, vieri e vecjo” pa še mogoče Pasolinijevo “veça”, ki jo srečujemo v slovitem stihu:
O cristian Furlanut
plen di veça salut
O človek ti Furlan
starega zdravja obdan
Oznake:
albanês,
albanščina,
etimologija,
etimologjie,
furlan,
furlanščina,
jezikoslovje,
lenghistiche
nedelja, 16. december 2007
santa cola / sveta kola
Prin dal 1945 in Slovenie a cognosserin dome il Sant Nicolau „Sveti Miklavž o Sveti Nikolaj« - vuê invezit o vin trê cun di plui dal vieli »miklavž« ancje il »Dedek Mraz« e il »Božiček«
Dedek Mraz al vignì al puest dal Miklavž-catolic cun la rivoluzion dai partigjans (1945) de Russie, al puarte fin al dì di vuê dons ai fruts a Prindalan, finît il socialisim e benvignût il globalisim e rive in Slovenie ancje la figure amerecane il »Santa Claus« par sloven »Božiček«.
Cumò mi pâr al à vinçût il »Santa« amerecan, grazie a une azion marketing de Coca Cola.
Cui isal il »Santa Claus«? Al è il nestri »Miklavž« emigrât in Americhe.
sveta kola
Pred letom 1945 so v Sloveniji poznali samo „Svetega Miklavža ali Svetega Nikolaja« - danes imamo že tri, poleg starega »Miklavža« še »Dedka Mraza« in »Božička«
Z revolucijo je Dedek Mraz moral nadomestiti cerkvenega Miklavža, kot revolucija tudi on izvira iz Rusije, prinaša darila za Novo leto, s koncem socializma se je pojavil novodobni globalizem, ki je prinesel s seboj ameriški lik »Santa Claus« prevedeno kot »Božiček«.
Prevod je slab, ker »Santa Claus« ni drugi kot naš stari »Miklavž«, ki so ga priseljenci prinesli s seboj v Ameriko, kajti Indijanci ga niso iznajdli.
Zmaguje ameriški »Santa«, zakaj? V glavnem zato, ker ga je leta 1931 v svoji marketinški akciji uspešno širila Coca Cola.
Dedek Mraz al vignì al puest dal Miklavž-catolic cun la rivoluzion dai partigjans (1945) de Russie, al puarte fin al dì di vuê dons ai fruts a Prindalan, finît il socialisim e benvignût il globalisim e rive in Slovenie ancje la figure amerecane il »Santa Claus« par sloven »Božiček«.
Cumò mi pâr al à vinçût il »Santa« amerecan, grazie a une azion marketing de Coca Cola.
Cui isal il »Santa Claus«? Al è il nestri »Miklavž« emigrât in Americhe.
sveta kola
Pred letom 1945 so v Sloveniji poznali samo „Svetega Miklavža ali Svetega Nikolaja« - danes imamo že tri, poleg starega »Miklavža« še »Dedka Mraza« in »Božička«
Z revolucijo je Dedek Mraz moral nadomestiti cerkvenega Miklavža, kot revolucija tudi on izvira iz Rusije, prinaša darila za Novo leto, s koncem socializma se je pojavil novodobni globalizem, ki je prinesel s seboj ameriški lik »Santa Claus« prevedeno kot »Božiček«.
Prevod je slab, ker »Santa Claus« ni drugi kot naš stari »Miklavž«, ki so ga priseljenci prinesli s seboj v Ameriko, kajti Indijanci ga niso iznajdli.
Zmaguje ameriški »Santa«, zakaj? V glavnem zato, ker ga je leta 1931 v svoji marketinški akciji uspešno širila Coca Cola.
ponedeljek, 10. december 2007
C S A P A T FIGYELJ IDE
itt vannak a képek - minden jót!
un toc di cjar / kos mesa
A voltis mi pâr che i fruts piçui a sedin plui juscj che no noaltris grancj.
Il gno fi chel plui grant di dome un pôc plui di trê agns e mieç mi mostrave une publicitât suntun perodic, si viodeve une foto di une vacje che si cjatave za tes mans insanganadis dal becjâr, une vacje plen di sanc o in altris peraulis un toc di cjar.
Si tratave di une publicitât pe cjar di divignince austriache, però e mostrave ancje sclet dontri che e ven la nestre cjar di ogni dì.
Cussì viodût chest mi diseve cjalantmi ben in muse »A mi no mi plâs che a fasin mâl ae vacje.« »Parcè fasino mâl ai
nemâi? O vuei ben a ducj i nemâi, jo no mangji plui cjar!«
Jo no savevi plui ce dî, parcè che lui al veve reson.
Vêr che i grancj a fevelin tant di cemût tirâ sù i fruts, però tal stes moment a fasin tantis robis ogni dì che
a son cuintri la nature dal om (parcè che il frut, massime chel plui piçul, al è un spieli de
nestre nature).
Però o dubiti che lui al sedi deventât vegjetarian, nancje jo, almancul salacor o mangjarai mancul cjar.
kos mesa
Včasih moram priznati, da so majhni otroci pravičnejši od nas odraslih.
Moj sine, večji z malo preko treh let in pol mi je kazal neko sliko v neki reviji, kjer se je neka nesrečna krava znašla v družbi mesarja, ki je velikim nožem opravljal svoje delo. Mesar je odrezal, kot bi to rekli, lep kos rdečega mesa. Skratka šlo je za reklamo domačega mesa, nič nenavadnega, hkrati pa tudi krvava resnica o izvoru del naše vsakdanje hrane (saj bo kmalu na vsakem zrezku visel ime srečne domače živadi).
Tako gledavši to, mi je sinko odjokal »Meni to ni všeč, da režejo kravo« »Zakaj režejo živali, jaz imam kravo rad,
jaz imam vse živali rad, - ne bom več jedel mesa!«
Na to nisem vedel, kaj reči, ker je imel prav.
Res, odrasli govorijo, kako in kaj je treba in kaj vse se ne sme, istočasno pa vsak dan delamo stvari, ki so v nasprotju z naravo.
Vseeno dvomim, da je fant postal vegetarijanec, tudi jaz to ne bom, mogoče bom pojedel kakšen zrezek manj, pa kakšno solato več.
petek, 7. december 2007
inter Jihlava kaj Znojmo
„La urbon Moravske Budejovice vi trovos ĉe la internacia ŝoseo E59 inter Jihlava (45 km) kaj Znojmo (30 km)” –
si pues lei te lenghe esperant sul sît de citât di Moravské Budějovice.
O cjati che l’esperant al sedi in ogni câs une soluzion plui democratiche e tolerante cuintri la intolerance lenghistiche de lenghe inglese.
îr o ai stât a Moravské Budějovice, une piçule citât a 30 km a nord di Znojmo in direzion Jihlava/Praghe.
Nol jere prin di dut un viaç tal spazi, ma plui al jere un viaç tal timp.
Rivât intal centri de citât a ogni cinc metris negozis vietnamits di „levni textil” (tessil di pôcs bêçs) e dongje dal centri une grande fabriche di açâl cu la grande scrite „práce radost mír„ (lavôr ligrie pâs).
Ancje jo o varès bisugne di „lavôr-ligrie-pâs”, o forsit miôr cussì „ligrie-pâs e mancul lavôr”
inter Jihlava kaj Znojmo
(med Znojmom in Jihlavo)
„La urbon Moravske Budejovice vi trovos ĉe la internacia ŝoseo E59 inter Jihlava (45 km) kaj Znojmo (30 km)” – beremo v jeziku esperanto na spletni strani mesta Moravské Budějovice. Po mojem bi bilo širjenje esperanta bolj demokratična in tolernatna rešitev napram jezikoslovnim diktatom angleščine.
Včeraj sem se zapeljal do Moravskih Budějovic, majhno mestece, kakih 30 km severno od Znojma v smeri Jihlava/Praga (kar pove tudi zgornji esperantski stavek).
Ni šlo le za potovanje v prostoru, prej sem potoval v času in to nazaj.
V središču mesta se trgovine z napisom „levni textil” (poceni tekstil) držijo drug druge, zakaj jih je toliko mi ni jasno, saj povsod prodajajo Vietnamci isto kitajsko robo, pa kdo rabi toliko cunj?
Blizu centra stoji velika tovarna jekla z večmetrskim napisom „práce radost mír„ (práce pomeni „delo” ostalo kot v slovenščini). Tudi meni bi odgovarjalo geslo „práce radost mír„ s poudarkom na radost, dela je lahko manj.
torek, 4. december 2007
fâ nuie / delati nič
Vuê o soi un pôc plui libar, parcè – par un periodi incognossût – sul gno puest di lavôr si lavore mancul,
scuasit nuie, cussì par fâ alc o ai decidût di scrivi ce che mi ven iniment sul teme di »fâ nuie«.
La reson di chest stât momentani a son riorganizazions, par me va ben, a mi mi plasin i gambiaments, ancje se al podarès jessi un pericul o un riscli. Gambiaments a puartin alc. Anzit o cjati che l'om o la nature dal om e vebi bisugne di gambiaments par miorâ o par deventâ plui fuart. Ancje tal sport dome i gambiaments a puartin indevant.
Tornant sul teme »fâ nuie«, in fin la pluipart de int no è bon a fâ nuie, nancje jo, dome chest al è un fat che nus mostre fin a chel pont o sin za deventâts sclâfs dal lavôr.
A mi mi plâs a fâ nuie (ancje sul puest di lavôr), parcè che chest al vûl dî che o puedi fâ ce che mi smeche, par esempli meti adun chest pinsîr spontani.
Puar chel che nol è bon di fâ nuie, ma ancjemò plui puar chel che nol è bon di fâ nuie e nol è bon di fâ alc ce che i smeche che in fin al vûl dî che al fâs nuie..alc al è alc e nuie al è nuie
delati nič
Danes imam več prostosti, ker – za nedoločen čas – se pri nas v službi dela manj (ni prvič), po pravici ne manj, ampak skoraj nič, tako pač med drugim pišem o tem, kar mi pride na misel okoli teme »delati nič«.
Razlog za to trenutno stanje so seveda – za naš čas tipične – preobrazbe, ki se dogajajo v podjetjih, znižati stroške, za mene je to v redu, meni so spremembe všeč, četudi prinašajo rade tudi nevarnosti ali vsaj tveganja.
Nekaj prinesejo. Človek ali njegova narava potrebuje spremembe, s tem se krepi, to velja vsaj za športnika, temu samo spremembe (predvsem načina treninga) pomagajo doseči višji nivo.
Če se vračam na temo »delati nič«, večina ljudi preprosto ni v stanju »nič početi«, niti jaz, kar dobro kaže do katere mere smo se že zasužnili in samega sebe ne pustimo pri miru.
Meni odgovarja »delati nič«, ker se takrat s polno paro posvetim tistemu, kar rad delam (poudarek je na »polni pari«).
Božec ta, ki ni v stanju delati nič, še večji božec pa, ki ni v stanju nič delati in sočasno ni v stanju takrat to početi, kar rad počne in je tako na koncu prisiljen delati nič.
scuasit nuie, cussì par fâ alc o ai decidût di scrivi ce che mi ven iniment sul teme di »fâ nuie«.
La reson di chest stât momentani a son riorganizazions, par me va ben, a mi mi plasin i gambiaments, ancje se al podarès jessi un pericul o un riscli. Gambiaments a puartin alc. Anzit o cjati che l'om o la nature dal om e vebi bisugne di gambiaments par miorâ o par deventâ plui fuart. Ancje tal sport dome i gambiaments a puartin indevant.
Tornant sul teme »fâ nuie«, in fin la pluipart de int no è bon a fâ nuie, nancje jo, dome chest al è un fat che nus mostre fin a chel pont o sin za deventâts sclâfs dal lavôr.
A mi mi plâs a fâ nuie (ancje sul puest di lavôr), parcè che chest al vûl dî che o puedi fâ ce che mi smeche, par esempli meti adun chest pinsîr spontani.
Puar chel che nol è bon di fâ nuie, ma ancjemò plui puar chel che nol è bon di fâ nuie e nol è bon di fâ alc ce che i smeche che in fin al vûl dî che al fâs nuie..alc al è alc e nuie al è nuie
delati nič
Danes imam več prostosti, ker – za nedoločen čas – se pri nas v službi dela manj (ni prvič), po pravici ne manj, ampak skoraj nič, tako pač med drugim pišem o tem, kar mi pride na misel okoli teme »delati nič«.
Razlog za to trenutno stanje so seveda – za naš čas tipične – preobrazbe, ki se dogajajo v podjetjih, znižati stroške, za mene je to v redu, meni so spremembe všeč, četudi prinašajo rade tudi nevarnosti ali vsaj tveganja.
Nekaj prinesejo. Človek ali njegova narava potrebuje spremembe, s tem se krepi, to velja vsaj za športnika, temu samo spremembe (predvsem načina treninga) pomagajo doseči višji nivo.
Če se vračam na temo »delati nič«, večina ljudi preprosto ni v stanju »nič početi«, niti jaz, kar dobro kaže do katere mere smo se že zasužnili in samega sebe ne pustimo pri miru.
Meni odgovarja »delati nič«, ker se takrat s polno paro posvetim tistemu, kar rad delam (poudarek je na »polni pari«).
Božec ta, ki ni v stanju delati nič, še večji božec pa, ki ni v stanju nič delati in sočasno ni v stanju takrat to početi, kar rad počne in je tako na koncu prisiljen delati nič.
petek, 30. november 2007
scjampâ / uiti
Spindi e spandi o „a macin tancj che a cjapin”, "cui che al spint di mancul al è plui siôr" - nuie di gnûf, jo lu cîr di fâlu za di agns, no parcè che jo o sedi plui furp di chei altris, no semplicementri lu fâs par mancjance di bêçs.
Lu dîs vuê, parcè che mi pâr un fat atuâl plui che mai.
Strani, ma mi pâr tal timp di crisi e di pôris - pôre di pierdi il lavôr ... - il consum al reste une vore fer, forsit ancje parcè che al devente un mieç che al jude a dismenteâ i problemis di ogni dì.
Une altre rispueste tipiche o reazion tal nestri timp e je la emigrazion, ae int, ancje se no lu fâ, i plâs a zuiâ cu la possibilitât di scjampâ.
A fin fat: cemût e dulà scjampâ intun mont simpri plui globâl?
uiti
Zapravljati, trošiti - kar pride not gre ven (ali pa gor na račun), kdo manj troši, ta je bogatejši (ne zato ker mu več ostane v denarju, pač pa zato ker mu je treba manj denarja "pridelati") - nič novega, jaz to že nekaj let preučujem v praksi (ali pa praksa preučuje mene?), ker pač itak ni kaj dosti bilo, če je malo, potem se proračun enostavno sam od sebe zmanjša.
Danes sem se tega spomnil, ker je zadeva spet na dnevnem redu: če poslušaš ljudje, nimajo za kruh, pet minut kasneje pa to in ono si bom kupil, pa še to, poj pa še to, pa tam imajo to, tukaj to ...
Čudno, zdi se mi, da v času splošne krize, svetovne inflacije (kar si prej kupil za marko, danes dobiš za evro) - strah pred brezposelnostjo... - poraba ne pada, poraba je del človeškega življenja, to ne spremeniš od danes na jutri in v krizi se ljudje tolažijo tudi s kakšno dodatno igračo..
Opažam, kar se je tudi že nekajkrat v zgodovini ponovilo, je, da ljudje v času gospodarske krize začnejo sanjati o možnosti emigracije. Dosti jih je, dogaja se to že v Nemčiji, ki se izselijo. Samo v Avstrijo se je v zadnjih nekaj let priselilo več kot 100 tisoč Nemcev iz Nemčije.
Ampak tudi v Avstriji ni drugače, kako le uiti ali kam v globaliziranem svetu?
Lu dîs vuê, parcè che mi pâr un fat atuâl plui che mai.
Strani, ma mi pâr tal timp di crisi e di pôris - pôre di pierdi il lavôr ... - il consum al reste une vore fer, forsit ancje parcè che al devente un mieç che al jude a dismenteâ i problemis di ogni dì.
Une altre rispueste tipiche o reazion tal nestri timp e je la emigrazion, ae int, ancje se no lu fâ, i plâs a zuiâ cu la possibilitât di scjampâ.
A fin fat: cemût e dulà scjampâ intun mont simpri plui globâl?
uiti
Zapravljati, trošiti - kar pride not gre ven (ali pa gor na račun), kdo manj troši, ta je bogatejši (ne zato ker mu več ostane v denarju, pač pa zato ker mu je treba manj denarja "pridelati") - nič novega, jaz to že nekaj let preučujem v praksi (ali pa praksa preučuje mene?), ker pač itak ni kaj dosti bilo, če je malo, potem se proračun enostavno sam od sebe zmanjša.
Danes sem se tega spomnil, ker je zadeva spet na dnevnem redu: če poslušaš ljudje, nimajo za kruh, pet minut kasneje pa to in ono si bom kupil, pa še to, poj pa še to, pa tam imajo to, tukaj to ...
Čudno, zdi se mi, da v času splošne krize, svetovne inflacije (kar si prej kupil za marko, danes dobiš za evro) - strah pred brezposelnostjo... - poraba ne pada, poraba je del človeškega življenja, to ne spremeniš od danes na jutri in v krizi se ljudje tolažijo tudi s kakšno dodatno igračo..
Opažam, kar se je tudi že nekajkrat v zgodovini ponovilo, je, da ljudje v času gospodarske krize začnejo sanjati o možnosti emigracije. Dosti jih je, dogaja se to že v Nemčiji, ki se izselijo. Samo v Avstrijo se je v zadnjih nekaj let priselilo več kot 100 tisoč Nemcev iz Nemčije.
Ampak tudi v Avstriji ni drugače, kako le uiti ali kam v globaliziranem svetu?
nedelja, 25. november 2007
Design di Pieri / Petrov dizajn
La bandiere slovene e je la pome de rivoluzion di 1848, i colôrs blanc-blu-ros a vignirin sielzûts sul congrès panslavistic a Praghe tal 1848 tant che colôrs “uficiâi” dal panslavisim o dai Slâfs.
Al istès congrès e ven precisât ancje il imni unitari par sloven "Hej Slovani" (par furlan “Hej Slâfs”), doprât po dopo tant che imni de Jugoslavie socialiste e ancje te seconde vuere mondiâl tant che imni dal satelit hitlerian la prime republiche Slovache.
Dite cun altris peraulis dutis lis nazions cun lidrîs slavis cence stât de facto in chel timp ancjemò minorancis a ciririn un aleât, in oposizion cul “pangjermanisim” ( o ancje “Alldeutsche Bewegung” une reazion ai vueris napoleonichis cu la smire di screâ une union tra la Austrie e Prussie )
cussì plui o mancul dacuardi a sielzerin la Russie tant che »grant fradi«, cussì la bandiere russe e ven doprade tant che »bandiere slave« e fin al dì di vuê ancje tant che bandiere slovene, slovache, sorbe e v.i.
La bandiere russe invezit e diven de bandiere de Moscovie.
Però, parcè someie la bandiere neerlandese ae bandiere russe?
Il concet de tricolôr cui colôrs pognets lu veve tirât sù dai neerlandês Pieri I il Grant di Russie lavorant intun cantîr navâl tai contôrs di Amsterdam.
Alore: i colôrs a divegnin di Mosche, il design a mieç di Pieri di Amsterdam.
Petrov dizajn
Slovenska zastava je plod marčevske revolucije leta 1848, barve bela-modra-rdeča so na panslovanskem shodu v Pragi leta 1848 določili za barve panslavizma (vseslovansko gibanje) ali enostavno za slovanske barve. Na istem shodu so tudi sprejeli kot „vseslovansko himno“ pesem „Hej Slovani“, ki je bila tako himna Hitlerske zaveznice prve Slovaške republike med drugo svetovno vojno in po vojni socialistične Jugoslavije.
Nedržavni slovanski narodi s Čehi na čelu, torej v položaju manjšine, so iskali zaveznika, tudi kot odgovor na takratni “Pangermanizem” (ali “Alldeutsche Bewegung” odgovor na napoleonske vojne, zgodnja zamisel zedinjenja Avstrije in Prusije v Velikonemško državo), našli so velikega brata v Rusiji, čeprav je ta brat imel tudi kakšno hibo, tlačil je namreč svojega brata Poljaka pa še nekatere druge, tako je služila ruska zastava za vzgled za slovansko in potem so jo prevzemali, eni v nespremenjeni obliki tako Slovenci, Slovaki, Lužiški Srbi, drugi v malce spremenjeni obliki: Čehi, Srbi, Hrvati itd.
Odkod pa ruska? Barve so barve zastave Moskovske kneževine.
Zakaj pa je podobna nizozemski zastavi? Tudi to naj ne bi bilo naključje, trikoloro z vodoravnim razporedom barv naj bi Peter Veliki prinesel z Nizozemske, kjer je delal v neki ladjedelnici blizu Amsterdama, menda kot navadni vajenec.
Torej: barve pridejo iz Moskve, dizajn je pa Petrov.
Al istès congrès e ven precisât ancje il imni unitari par sloven "Hej Slovani" (par furlan “Hej Slâfs”), doprât po dopo tant che imni de Jugoslavie socialiste e ancje te seconde vuere mondiâl tant che imni dal satelit hitlerian la prime republiche Slovache.
Dite cun altris peraulis dutis lis nazions cun lidrîs slavis cence stât de facto in chel timp ancjemò minorancis a ciririn un aleât, in oposizion cul “pangjermanisim” ( o ancje “Alldeutsche Bewegung” une reazion ai vueris napoleonichis cu la smire di screâ une union tra la Austrie e Prussie )
cussì plui o mancul dacuardi a sielzerin la Russie tant che »grant fradi«, cussì la bandiere russe e ven doprade tant che »bandiere slave« e fin al dì di vuê ancje tant che bandiere slovene, slovache, sorbe e v.i.
La bandiere russe invezit e diven de bandiere de Moscovie.
Però, parcè someie la bandiere neerlandese ae bandiere russe?
Il concet de tricolôr cui colôrs pognets lu veve tirât sù dai neerlandês Pieri I il Grant di Russie lavorant intun cantîr navâl tai contôrs di Amsterdam.
Alore: i colôrs a divegnin di Mosche, il design a mieç di Pieri di Amsterdam.
Petrov dizajn
Slovenska zastava je plod marčevske revolucije leta 1848, barve bela-modra-rdeča so na panslovanskem shodu v Pragi leta 1848 določili za barve panslavizma (vseslovansko gibanje) ali enostavno za slovanske barve. Na istem shodu so tudi sprejeli kot „vseslovansko himno“ pesem „Hej Slovani“, ki je bila tako himna Hitlerske zaveznice prve Slovaške republike med drugo svetovno vojno in po vojni socialistične Jugoslavije.
Nedržavni slovanski narodi s Čehi na čelu, torej v položaju manjšine, so iskali zaveznika, tudi kot odgovor na takratni “Pangermanizem” (ali “Alldeutsche Bewegung” odgovor na napoleonske vojne, zgodnja zamisel zedinjenja Avstrije in Prusije v Velikonemško državo), našli so velikega brata v Rusiji, čeprav je ta brat imel tudi kakšno hibo, tlačil je namreč svojega brata Poljaka pa še nekatere druge, tako je služila ruska zastava za vzgled za slovansko in potem so jo prevzemali, eni v nespremenjeni obliki tako Slovenci, Slovaki, Lužiški Srbi, drugi v malce spremenjeni obliki: Čehi, Srbi, Hrvati itd.
Odkod pa ruska? Barve so barve zastave Moskovske kneževine.
Zakaj pa je podobna nizozemski zastavi? Tudi to naj ne bi bilo naključje, trikoloro z vodoravnim razporedom barv naj bi Peter Veliki prinesel z Nizozemske, kjer je delal v neki ladjedelnici blizu Amsterdama, menda kot navadni vajenec.
Torej: barve pridejo iz Moskve, dizajn je pa Petrov.
torek, 20. november 2007
tempo rubato / spremenljiv tempo
Jo musicist di râr „antitalent” o ai cognossût di persone – graciis a Christian Romanini – la zovine cjantante carintiane Lisa Stern e il compositôr e film musicist Eric Spitzer Marlyn ducj i doi si interessin une vore di culture e lenghe furlane – prin di dut de cjançons popolârs furlanis. A àn produsût la CD „Rubato” cun cjançons furlanis, carintianis slovenis e todescjis cun melodiis di Afriche, Curdistan.. a mi mi plâs la combinazion di cjançons dal mont tradizionâl, ancje conservatîf vistît di fieste..
cjalait ce
spremenljiv tempo
Jaz, redki primerek glasbene nenadarjenosti sem osebno spoznal – hvala Christianu Romaniniju – avstrijsko koroško pevko Liso Stern in skladatelja, predvsem filmske glasbe Erica Spitzerja Marlyna, oba se zanimata z neko vrsto občudovanja za furlanski jezik in nepoznano furlansko ljudsko glasbo, ki je, čeprav se že dolga leta ukvarjam s furlanščino, komaj kaj, ajmo po pravici, sploh nič ne poznam.
Njihova nova zgoščenka „Rubato” je neke vrste raziskovalno delo, furlanske, slovensko koroške in nemško koroške ljudske pesmi v spremljavi melodij iz Afrike, Kurdistana in ..poglejte
četrtek, 15. november 2007
fruts / otroci
la peraule slovene „otrok” (sclâf antic ”otrokъ”) che e vûl dî „frut” e diven di *ot- /od-„di”’ + *ret’i /reči „dî” = „cui che nol fevele o cui che nol è bon di fevelâ”
chel istès o vin tal câs de peraule furlane
”fantat, fantuç, fantulin, fantacin, fant?” dutis dal latin „infans, infantis” < in ’in-’ + fari ’fevelâ’= “cui che nol fevele o cui che nol è bon di fevelâ”
Interessant, de peraule furlane e ven ancje la slovene „fant” (furl. fantat) (ancje se secont il dizionari etimologjic de lenghe slovene di Snoj la peraule slovene e diven de taliane „fante”)
Alore secont cheste spiegazion i fantulins no son bogns di fevelâ, almancul al vûl dî che tal passât i fantulins no jerin stât bogns di fevelâ, no jerin bogns di.. vuê forsit cussì no..
Otroci
slovenska beseda „otrok” iz neke staroslovanske predloge otrokъ je že po svoje zanimiva, prvič zato ker so jo drugi Slovani zavrgli ali jo zdaj rabijo s spremenjenim pomenom tako starohrvaško in srbsko še. òtrok, češko otrok ’suženj, hlapec’.
Beseda je sestavljena iz *ot- /od- + *ret’i /reči , torej je dobesedno pomenila nekako "tisti, ki ne govori, ali ne zna govoriti".
Zanimivo je v tem sklopu, da kaže zgodovina furlanske besede
”fantat, fantuç, fantulin, fantacin, fant?” vse iz latinske „infans, infantis” (prim. infantilnost itd.) < in ’ne-’ + fari ’govoriti’=
torej enako kot v primeru otrok : "tisti, ki ne govori, ali ne zna govoriti".
Tudi naša beseda "fant", ki jo občutimo kot ono pravo slovensko je prevzeta (izposojena za vedno) od naših zahodnih sosedov in to verjetno od Furlanov, čeprav v Snojevem etimološkem slovarju najdemo na tem mestu italijansko "fante", kar je tudi mogoče, ker je tudi naša »punca« iz italijanske »pulcella« (dekle)
Torej otroci ne govorijo, ali včasih niso, ali niso imeli kaj za govoriti, danes je to drugače
še dojenčke še v pleničkah pošljejo na razne tečaje, da ne bi kaj zamudili.
chel istès o vin tal câs de peraule furlane
”fantat, fantuç, fantulin, fantacin, fant?” dutis dal latin „infans, infantis” < in ’in-’ + fari ’fevelâ’= “cui che nol fevele o cui che nol è bon di fevelâ”
Interessant, de peraule furlane e ven ancje la slovene „fant” (furl. fantat) (ancje se secont il dizionari etimologjic de lenghe slovene di Snoj la peraule slovene e diven de taliane „fante”)
Alore secont cheste spiegazion i fantulins no son bogns di fevelâ, almancul al vûl dî che tal passât i fantulins no jerin stât bogns di fevelâ, no jerin bogns di.. vuê forsit cussì no..
Otroci
slovenska beseda „otrok” iz neke staroslovanske predloge otrokъ je že po svoje zanimiva, prvič zato ker so jo drugi Slovani zavrgli ali jo zdaj rabijo s spremenjenim pomenom tako starohrvaško in srbsko še. òtrok, češko otrok ’suženj, hlapec’.
Beseda je sestavljena iz *ot- /od- + *ret’i /reči , torej je dobesedno pomenila nekako "tisti, ki ne govori, ali ne zna govoriti".
Zanimivo je v tem sklopu, da kaže zgodovina furlanske besede
”fantat, fantuç, fantulin, fantacin, fant?” vse iz latinske „infans, infantis” (prim. infantilnost itd.) < in ’ne-’ + fari ’govoriti’=
torej enako kot v primeru otrok : "tisti, ki ne govori, ali ne zna govoriti".
Tudi naša beseda "fant", ki jo občutimo kot ono pravo slovensko je prevzeta (izposojena za vedno) od naših zahodnih sosedov in to verjetno od Furlanov, čeprav v Snojevem etimološkem slovarju najdemo na tem mestu italijansko "fante", kar je tudi mogoče, ker je tudi naša »punca« iz italijanske »pulcella« (dekle)
Torej otroci ne govorijo, ali včasih niso, ali niso imeli kaj za govoriti, danes je to drugače
še dojenčke še v pleničkah pošljejo na razne tečaje, da ne bi kaj zamudili.
Oznake:
etimologija,
etimologjie,
furlanščina,
sloven,
slovenščina
nedelja, 11. november 2007
Sù pes Gjermaniis / Gor v Nemčiji
mi soi insumiât di vê fat un incident stradâl, o jerin in cuatri jo un gno amì o gno fradi (no lu sai se al jere un amì o gno fradi), e ancjemò dôs personis che no lis cognòs. Daûr la guide e responsabil pal incident al jere gno amì, lui al vuidave la grande gnove mercedes nere che le vevin cjolt ad imprest di un amì di gno pari.
Subit daspò l'incident si vevin fermât par viodi ce che al jere sucedût. "nuie di grâf" o vevin fat dam ae lache di un auto parchegjât. "Anìn indevant" o disevi "al è scûr, no nus à viodût nissun".
In chel, apene impiât il motôr par tirâ dilunc, une viele di sù e jù votante agns e scjavaçave la strade. "Indaûr, la viele nus à viodût!"
Dutun bot la place si jere implenât di int che e vignive dongje di ogni dontri.
Masse tart si vin inacuarts di ce che al jere sucedût.
Noaltris a restavin fers te machine invuluçâts e disonorâts cun la vergogne di un che apene scjampât al ven fat presonîr denant dai voi di ducj. Nissun di nô cuatri no si moveve. Cualchidun al vierzeve la puarte di mê bande, e jere la viele.
"Nuie pôre, vignît ca di nô, us vevin za spietât.."
".. mi displâs pe machine, la lache..o paiarìn il dam" o cirivi di platâmi daûr di scusis in soreplui.
Ducj ator di nô nus clamavin cuntune muse di fâ pôre. Nuie ce fâ, o lavin daûr la femine che nus veve cjatât in cove.
Pôc daspò o sin jentrâts intun curtîl grant tant che un di chei che lu vin lis tignudis agriculis panonichis in Ongjarie cuntun poç e dôs taulis lungjis intal mieç.
La int si jere sentât dongje dal poç e nissun nol si interessave dal incident, si mangjave e ducj a fasevin un bacan di diaul.
Jo però nol rivavi a parà jù la pôre di ce che mi disarà il amì di gno pari chel che nus veve imprestade la mercedes.
Al jere plui il vergonzisi a dîlu ce che al jere sucedût che pôre, la vergogne di tornâ indaûr une robe imprestade lât a tocs.
"No sta fâti lambicâ di chel, il barbe nus a lassât l´anpassât, al è muart!" - "E la mercedes?"
"Cuale mercedes? Di ce mercedes stâstu fevelant?"
O tacavi a capî, che mi soi insumiât.
Il amì di gno pari al murì pôc dopo tornât indaûr des Gjermaniis, dulà che al veve lavorât par plui di trente cinc agns. Al veve fat sù une grande cjase (no une di chei panonichis cuntun poç tal mieç), une grande palacine - daspò une vite di lavôr tant che emigrant, tornât tal paîs di nassince.
Gor v Nemčiji
Bila je že noč in peljali smo se, ne vem že zakaj, po neki stranski poti, pot je postala vedno ožja in zato precej nepregledna, položaj so otežili ob straneh parkirani avtomobili. Ni bilo enostavno krmariti širokega polterenca skozi to ožino.
V avtomobilu smo bili štirje, spredaj jaz in za krmilom nek dober prijatelj, ki je z užitkom obračal volan velikega novega črnega mercedesa s pogonom na štiri kolesa. Lepotca, ki raje ne vprašam koliko stane, nam je posodil moj daljnji sorodnik in družinski prijatelj iz mojih otroških let, ki sem jih preživel v Zahodnem Berlinu.
Kljub smukaškim vijuganjem po ožini med parkiranimi avtomobili, smo trčili, oziroma prileteli v sprednji bok nekega manjšega parkiranega vozila z leve. Vedel sem, da ne bo dovolj prostora, zdelo se mi je, da ne bo šel skozi, ampak rekel nisem nič, bo že, naj poskusi, lak udeleženih avtomobilov je bil uničen in še kaj več.
Takoj po trku smo se ustavili, da bi videli, koliko je škode.
"Ni hujšega" poškodovali smo v glavnem samo lak parkiranega avta.
"Ajmo naprej" sem rekel "v tej temi nas itak ni nobeden videl."
V tem, ravno smo vžgali motor, da bi nadaljevali vožnjo, nam je neka starka, ki jih je imela že krepko prek osemdeset, preprečila pot.
"Ustavi, stara nas je videla."
Iz nič se je pred nami pojavila truma ljudi, vse naokrog je bilo polno ljudi, ki so se bližali z vseh strani.
Prepozno smo se zavedali, kaj se okoli nas dogaja.
Onemeli smo sedeli predani v usodo z občutki sramote, ki jih ima pobegli, ko mu vpričo množice spet nataknejo lisice. Nihče izmed nas ni mignil.
Vrata na moji strani so se odprla, bila je starka.
"Ne se bati, poj’te pridite k nam, smo vas že pričakovali."
"..žal mi je za vaš avto, škodo bomo povrnili...", sem se skušal skriti za odvečnim opravičenjarjem.
Vsi naokoli so nas začeli klicati, kar je delovalo ravno nasprotno v nepredorni temi.
Brez izbire smo sledili ženski, ki nas je takorekoč zalotila pri delu.
Vstopili smo na veliko dvorišče kot ga imajo panonski salaši na jugovzhodu Madžarske z napajalnikom za živino v sredini. Na vsaki strani napajalnika je stala dolga miza, kjer je bila pripravljena večerja ali glede na uro polnočna pojedina.
Posedli so se, nobeden se ni zanimal za nesrečo, jedlo se je in pilo kot na gasilski veselici.
Pri vsem tem, se nisem uspel otresti nelagodja in sramote, ki nas še čaka, ko bomo očetovemu prijatelju vrnili mercedesa, ki je bil nov, zdaj to ni več.
„Ne muči se s tem”, mi je rekel voznik in povzročitelj vsega tega, „strica ni več, saj veš, da je umrl lansko leto” – „kaj pa bo z mercedesom?”
„Kakšen mercedes? O katerem mercedesu govoriš?”
Začel sem se zavedati, vse sem le sanjal, je pa res, da je ta stric že umrl, imel je tudi mercedesa, toda ne črne barve.
četrtek, 1. november 2007
hello vin!
jo no soi un mago de leteradure o de leteradure furlane, ae domande cui esal il poete "nazionâl" furlan, o rispuindarès cun Pasolini, ma lu sai che si trate di un personaç une vore controvers, rivoluzionari e tragjic e no ducj a van dacuardi. In ogni câs al è impuartant vê un poete nazionâl tant che Prešeren, Goethe o Puškin, Dante.., parcè che al è un simbul tant che la bandiere specialmentri pai popui piçui.
Fevelant di prose, o cjati biele la opare "prime di Sere" di Sgorlon e "i Forescj" di A.Brusini-G.P. Linda.
Cumò cuant che mieze Europe e je vuluçade dal scûr de stagjon, almancul tes nestris bandis, ma piês ancjemò plui a nord, mi vegnin iniment lis peraulis (Prime di Sere): »A son nome cinc, e al è za scûr come in bocje«..
Fin hello vin! - vuê invezit al è biel timp, soreli e vuê (îr sere) si davuelzarà ancje la fieste merecane, la merecanade di impuartazion, ator pes stradis zovins e ancje i plui piçui vistîts a la mode nere di elovin, parcè no „hello vin!” o „e lu vin”
tant che secont il Vanzeli di Luche „parceche chest gno fi al jere muart e al è tornât a vivi, 24 al jere pierdût e lu vin cjatât”
(par sloven: 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹)
nisem ravno poznavalec književnosti ne svetovne, slovenske ali furlanske, na vprašanje, kdo je nacionalni pesnik (to ni vedno tudi najboljši) Furlanov, bi jaz predlagal Pasolinija (sicer bolj znan kot režiser), vem, da gre za sporno osebo, revolucijsko in tragično, glede njega niso vsi istega mnenja, eni ga imajo za največjega (kot v Sloveniji Prešerna), drugi ga imenujejo izkrivljenega kriminalca. V vsakem primeru bi bilo dobro priti do dogovora, pametno je imeti nacionalnega poeta kot je to Prešeren, Goethe, Puškin, Dante.., ker gre za simbol kot zastava, posebno za majhne narode kot so Slovenci, Furlanov pa je še trikrat manj.
Le redkokdaj sem dobil v roke kakšen pameten roman, ali se je dobro začel, ali sploh ne, ali pa je bil dolgčas od začetka do konca, bral sem tudi nekaj furlanskih, dobra sta se mi zdela Sgorlonov "prime di Sere" in "i Forescj" A.Brusinija-G.P. Linde.
Zdaj, ko smo spet v temi (ko gremo v in iz službe), kaj šele severneje, se spomnim začetka Sgorlonovega romana: »Komaj je ura pet, pa je že tema za ubit..«..
Danes je spet krasno vreme, danes (včeraj zvečer) ko praznujejo uvožene amerikanske razvade (konec koncev je tudi Božič v današnji obliki uvožen iz Amerike), po cestah je zdaj polno mladih, pa tudi najmanjših oblečenih v „hello vin!”-ske obleke ali po furlansko pisano „e-lu-vin” bi pomenilo „ej zdaj ga pa imamo” torej, zdaj ga pa imamo hudiča v črnem!
Fevelant di prose, o cjati biele la opare "prime di Sere" di Sgorlon e "i Forescj" di A.Brusini-G.P. Linda.
Cumò cuant che mieze Europe e je vuluçade dal scûr de stagjon, almancul tes nestris bandis, ma piês ancjemò plui a nord, mi vegnin iniment lis peraulis (Prime di Sere): »A son nome cinc, e al è za scûr come in bocje«..
Fin hello vin! - vuê invezit al è biel timp, soreli e vuê (îr sere) si davuelzarà ancje la fieste merecane, la merecanade di impuartazion, ator pes stradis zovins e ancje i plui piçui vistîts a la mode nere di elovin, parcè no „hello vin!” o „e lu vin”
tant che secont il Vanzeli di Luche „parceche chest gno fi al jere muart e al è tornât a vivi, 24 al jere pierdût e lu vin cjatât”
(par sloven: 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹)
nisem ravno poznavalec književnosti ne svetovne, slovenske ali furlanske, na vprašanje, kdo je nacionalni pesnik (to ni vedno tudi najboljši) Furlanov, bi jaz predlagal Pasolinija (sicer bolj znan kot režiser), vem, da gre za sporno osebo, revolucijsko in tragično, glede njega niso vsi istega mnenja, eni ga imajo za največjega (kot v Sloveniji Prešerna), drugi ga imenujejo izkrivljenega kriminalca. V vsakem primeru bi bilo dobro priti do dogovora, pametno je imeti nacionalnega poeta kot je to Prešeren, Goethe, Puškin, Dante.., ker gre za simbol kot zastava, posebno za majhne narode kot so Slovenci, Furlanov pa je še trikrat manj.
Le redkokdaj sem dobil v roke kakšen pameten roman, ali se je dobro začel, ali sploh ne, ali pa je bil dolgčas od začetka do konca, bral sem tudi nekaj furlanskih, dobra sta se mi zdela Sgorlonov "prime di Sere" in "i Forescj" A.Brusinija-G.P. Linde.
Zdaj, ko smo spet v temi (ko gremo v in iz službe), kaj šele severneje, se spomnim začetka Sgorlonovega romana: »Komaj je ura pet, pa je že tema za ubit..«..
Danes je spet krasno vreme, danes (včeraj zvečer) ko praznujejo uvožene amerikanske razvade (konec koncev je tudi Božič v današnji obliki uvožen iz Amerike), po cestah je zdaj polno mladih, pa tudi najmanjših oblečenih v „hello vin!”-ske obleke ali po furlansko pisano „e-lu-vin” bi pomenilo „ej zdaj ga pa imamo” torej, zdaj ga pa imamo hudiča v črnem!
nedelja, 28. oktober 2007
lavôr / delo - vikend
weekend (par sloven: vikend) no si lavore, no si lavore in ufici, si lavore in cjase,
dut un'altre robe lavorâ , si lavore miôr e svelt, in fin alc si môf, ancje se si trate dome di un piçul barcon.
spet se je nekaj premaknilo, pa tud če to pomeni samo, da me bo na stranišču manj zeblo, saj pihalo ne bo (če sem ga prav vgradil)
petek, 26. oktober 2007
dì di fieste / praznik
mancul pôre cuant che o sin in doi o in trê o in cent o mil, a voltis e nas une rivoluzion tant che chê dal 23.10.1956 in Ongjarie in fin dut al jere lât a tocs cu la rispueste de armade sovietiche.
Mi domandi se o ves fat part, o pensi forsit di sì, parcè che o soi simpri pront a judâ, ma fin a chel pont?
judâ va ben ma no sintî lis consecuencis su la sô piel?
a son pôcs i erois
e altri,
vuê no si lavore, in Austrie vuê a (o) comemorin la (ex-)neutralitât (la fin de ocupazion de Austrie 26.10.1955).
Di chê strade l’esercit austriac si met in mostre salacor par fa viodi la sô neutralitât pierdude?
La int si met a vaî cuant che cualchidun al innomene l’euro o la UE.
In Gjermanie lu (l’Euro) vevin batiât „Teuro” che al vûl dî „vignût l’Euro dut al è cjâr”
manj se bojimo, ko smo v dvoje, troje ali sto, tisoč, pogosto pride do revolucije kot v madžarskem primeru
23.10.1956, na koncu je šlo vse v pogubo z odgovorom sovjetske armade.
Sprašujem se včasih, če bi jaz v takih revolucijah sodeloval, seveda na strani pravih, ker sem zmerom pripravljen pomagati, ampak do katere mere?
bolj živ kot neživ heroj, bil bi pač zraven, toda držal bi se nekje bolj zadaj, seveda potem bi pa nakladal..
pa kaj se je še zgodilo,
danes se ne dela, Avstrijci praznujejo nevtralnost Avstrije po pridobljeni samostojnosti (26.10.1955), na ta dan se tudi avstrijska vojska pokaže na proslavah nekako kot v bivši Jugi, ko smo imeli dan JNA, saj mislim, da se je tako imenoval.
Ljudje, če govorimo o „glasu ljudstva”, v glavnem na glas ozmerjajo spremembe, tako seveda tudi EU in evro,
v Nemčiji ga kličejo „Teuro”, kar pomeni nekako „draginjar – v smislu prinašalec draginje”.
Mi domandi se o ves fat part, o pensi forsit di sì, parcè che o soi simpri pront a judâ, ma fin a chel pont?
judâ va ben ma no sintî lis consecuencis su la sô piel?
a son pôcs i erois
e altri,
vuê no si lavore, in Austrie vuê a (o) comemorin la (ex-)neutralitât (la fin de ocupazion de Austrie 26.10.1955).
Di chê strade l’esercit austriac si met in mostre salacor par fa viodi la sô neutralitât pierdude?
La int si met a vaî cuant che cualchidun al innomene l’euro o la UE.
In Gjermanie lu (l’Euro) vevin batiât „Teuro” che al vûl dî „vignût l’Euro dut al è cjâr”
manj se bojimo, ko smo v dvoje, troje ali sto, tisoč, pogosto pride do revolucije kot v madžarskem primeru
23.10.1956, na koncu je šlo vse v pogubo z odgovorom sovjetske armade.
Sprašujem se včasih, če bi jaz v takih revolucijah sodeloval, seveda na strani pravih, ker sem zmerom pripravljen pomagati, ampak do katere mere?
bolj živ kot neživ heroj, bil bi pač zraven, toda držal bi se nekje bolj zadaj, seveda potem bi pa nakladal..
pa kaj se je še zgodilo,
danes se ne dela, Avstrijci praznujejo nevtralnost Avstrije po pridobljeni samostojnosti (26.10.1955), na ta dan se tudi avstrijska vojska pokaže na proslavah nekako kot v bivši Jugi, ko smo imeli dan JNA, saj mislim, da se je tako imenoval.
Ljudje, če govorimo o „glasu ljudstva”, v glavnem na glas ozmerjajo spremembe, tako seveda tudi EU in evro,
v Nemčiji ga kličejo „Teuro”, kar pomeni nekako „draginjar – v smislu prinašalec draginje”.
sobota, 20. oktober 2007
aghis di scaric / odtok
cjalant la television volint o no volint o cjalìn ancje lis publicitâts – al somee che propit nol sedi nuie ce fâ, al stufe, ma la robe che e romp i coions e ancje alc altri a son i reclams che a fevelin di detersîfs, ma il superlatîf de gradazion promozionâl a son i reclams che a rivuardin i lavôrs di smondeade dal WC o dal bagn.
O cjali la TV slovene, ongjarese, todescje e a voltis ancje la polache, taliane, serbe..
il campion dai reclams di tip WC e je la tv slovene – compliments!
odtok
ko gledam televizijo, hočeš nočeš, je treba tudi pogoltniti reklame – ni kaj, ampak stvar, ki mi gre najbolj na jetra pa še na kaj drugega, so reklame, ki nam približajo svet čistoče in neskončne beline, od čokolade popackanih majic, nasmejanih mamic in prijetno dišečih vonjav, presežnik v večstopenjskem oglaševalnem svetu so reklame, ki se lotijo odmaševanja zamašenih odtokov ali natančneje dogajanj izpod WC školjke.
Gledam slovensko, madžarsko, nemško in včasih še poljsko, italijansko, srbsko TV..
Prvak, daleč pred konkurenco, pri prikazovanju čistilnih reklam je slovenska TV – čestitamo!
petek, 12. oktober 2007
pes di mâr / morske ribe
vinars:
ancje ca di nô in Austrie si mangje pes,
"o miôr a mangjin pes,
jo us dîs par me al è chel istès,
mi domandi cjalant lis stradis
trops sono i pes consumadis?
doman vueit il mâr
i pes o ai a cjâr..."
fin al 90% dai pes di mâr salvadis cjapâts a vegnin butâts vie,
pes di bas valôr economic
petek:
tudi Avstrijci jedo ribo,
petek je ribji dan,
- men je vsen pes -"pes" po furlansko pomeni "riba"
jutri bodo vse ribe polovili
ni čudno, ker:
zavržki, ob ulovu nezaželene ribe, se gibljejo do 90%
ali odstotek ulovljenih morskih rib, ki jih stran zmečljejo zaradi njihove nizke ekonomske vrednosti.
To velja predvsem za ulov morskih rakcev ipd.
Če poješ rakca, pristane takorekoč kakih pet rib v smeteh.
ancje ca di nô in Austrie si mangje pes,
"o miôr a mangjin pes,
jo us dîs par me al è chel istès,
mi domandi cjalant lis stradis
trops sono i pes consumadis?
doman vueit il mâr
i pes o ai a cjâr..."
fin al 90% dai pes di mâr salvadis cjapâts a vegnin butâts vie,
pes di bas valôr economic
petek:
tudi Avstrijci jedo ribo,
petek je ribji dan,
- men je vsen pes -"pes" po furlansko pomeni "riba"
jutri bodo vse ribe polovili
ni čudno, ker:
zavržki, ob ulovu nezaželene ribe, se gibljejo do 90%
ali odstotek ulovljenih morskih rib, ki jih stran zmečljejo zaradi njihove nizke ekonomske vrednosti.
To velja predvsem za ulov morskih rakcev ipd.
Če poješ rakca, pristane takorekoč kakih pet rib v smeteh.
četrtek, 11. oktober 2007
nuie di gnûf / nič novega
secont l´innomenât studiôs e etnolic-lenghist sloven-talian (di pari sloven, mari talian e di none todesc) Pavle Merkù i dialets slovens a muerin parcè che ur mancje une struture urbane e parcè i dialets no vegnin doprâts de popolazion di citât. I dialets slovens e furlans a muerin cul ultin contadin, alore nuie contadins, nuie dialets slovens e furlans.
I dialets a muerin in Slovenie, p.e. la palatalizazion in Gorenjska:
k > č: kje "dulà" > čé;
g > j: noge "pîts" > nojé;
h > š: orehe "coculis" > oreše;
g > ž: štenge ”scjalis” > štenže
e.v.i.
no ven doprade plui.
Al è dut un’altre robe in Suizare e ancje - ca di nô - in Austrie.
O pensi che la sielte dal codiç dialet-lenghe-varietât-argo e.v.i. al dipint prin di dut dal status de "varietât".
Il status dai dialets slovens al è "jessi contadin-cence scuele e cence cjâf"
il status dai dialets todescs in Suizare e Austrie al è "jessi suizar e jessi austriac" - di une bande al sotlinee la identitât "jessi suizar o austriac in confront cui todescj di Gjermanie - secont la logjiche: jessi suizar al vâl di plui di ce che al vâl jessi todesc di Gjermanie", di chê altre bande "badâ aes normis e tradizions suizaris o austriachis".
E il câs dal furlan?
di une bande fevelâ une varietât furlane al vûl dî "jessi furlan" tant che tal câs dai suizars, di chê altre bande però al vûl dî "jessi contadin..." tant che tal câs sloven.
Par dîle cun altris peraulis: il furlan al jere lât fûr mode par mancjance di contadins.
Par salvâ e infuartî une/la lenghe si scuen promovi o fâ sù un gnûf "status".
Nuie di gnûf.
La rispueste juste: scuele e TV par furlan (p.e. simpson par furlan)
nuie di gnûf, nomo?
Po mnenju znanega slovensko-italijanskega narodoslovca Merkùja slovenska narečja izumirajo, ker jim primanjkuje mestnih središč, ki bi lahko podpirale njihovo ohranitev in ker jih mestno prebivalstvo (katerega pač ni) ne rabi.
Narečja izumirajo v Sloveniji, to je dejstvo:
npr. mehčanje (nebnenje) v gorenjščini
k > č kje? > čé?, kevdar > čevdar;
g > j noge "pîts" > nojé;
h > š orehe > oreše
g > ž štenge > štenže stari ljudje še vztrajajo, ampak se izgublja in bo izumrlo.
To ne bi rekel za Švico ali Avstrijo, tam, predvsem v Švici, narečja cvetijo.
Mislim, ker je izbira jezikovnega koda narečje-jezik-govor-argo itd. odvisna v prvi vrsti od statusa uporabljene različice.
Status slovenskih narečij (predvsem iz vidika meščanov, Ljubljane itd.) je "biti kmet-ne ravno preveč šolan" (da bi to nekako zadržano izrazil)
Status nemških narečij v Švici in Avstriji je "biti Švicar oziroma Avstrijec" - kar po eni strani poudarja identiteto npr. "biti Švicar in ne Nemec iz Nemčije"
in po drugi strani "spoštovati in pripadati avstrijskim oz. švicarskim normam in izročilom - spet v nasprotju do Nemcev iz Nemčije, ki šteje za bolj izkvarjeno".
Kaj pa furlanski primer?
Po eni strani pomeni govoriti neko furlansko narečje "biti furlan - domačin" kot v švicarskem primeru, po drugi strani "biti nazadnjaški.." kot v slovenskem primeru.
Rešitev bi bila vzpostavitev novega statusa, ampak to je itak vsem znano.
I dialets a muerin in Slovenie, p.e. la palatalizazion in Gorenjska:
k > č: kje "dulà" > čé;
g > j: noge "pîts" > nojé;
h > š: orehe "coculis" > oreše;
g > ž: štenge ”scjalis” > štenže
e.v.i.
no ven doprade plui.
Al è dut un’altre robe in Suizare e ancje - ca di nô - in Austrie.
O pensi che la sielte dal codiç dialet-lenghe-varietât-argo e.v.i. al dipint prin di dut dal status de "varietât".
Il status dai dialets slovens al è "jessi contadin-cence scuele e cence cjâf"
il status dai dialets todescs in Suizare e Austrie al è "jessi suizar e jessi austriac" - di une bande al sotlinee la identitât "jessi suizar o austriac in confront cui todescj di Gjermanie - secont la logjiche: jessi suizar al vâl di plui di ce che al vâl jessi todesc di Gjermanie", di chê altre bande "badâ aes normis e tradizions suizaris o austriachis".
E il câs dal furlan?
di une bande fevelâ une varietât furlane al vûl dî "jessi furlan" tant che tal câs dai suizars, di chê altre bande però al vûl dî "jessi contadin..." tant che tal câs sloven.
Par dîle cun altris peraulis: il furlan al jere lât fûr mode par mancjance di contadins.
Par salvâ e infuartî une/la lenghe si scuen promovi o fâ sù un gnûf "status".
Nuie di gnûf.
La rispueste juste: scuele e TV par furlan (p.e. simpson par furlan)
nuie di gnûf, nomo?
Po mnenju znanega slovensko-italijanskega narodoslovca Merkùja slovenska narečja izumirajo, ker jim primanjkuje mestnih središč, ki bi lahko podpirale njihovo ohranitev in ker jih mestno prebivalstvo (katerega pač ni) ne rabi.
Narečja izumirajo v Sloveniji, to je dejstvo:
npr. mehčanje (nebnenje) v gorenjščini
k > č kje? > čé?, kevdar > čevdar;
g > j noge "pîts" > nojé;
h > š orehe > oreše
g > ž štenge > štenže stari ljudje še vztrajajo, ampak se izgublja in bo izumrlo.
To ne bi rekel za Švico ali Avstrijo, tam, predvsem v Švici, narečja cvetijo.
Mislim, ker je izbira jezikovnega koda narečje-jezik-govor-argo itd. odvisna v prvi vrsti od statusa uporabljene različice.
Status slovenskih narečij (predvsem iz vidika meščanov, Ljubljane itd.) je "biti kmet-ne ravno preveč šolan" (da bi to nekako zadržano izrazil)
Status nemških narečij v Švici in Avstriji je "biti Švicar oziroma Avstrijec" - kar po eni strani poudarja identiteto npr. "biti Švicar in ne Nemec iz Nemčije"
in po drugi strani "spoštovati in pripadati avstrijskim oz. švicarskim normam in izročilom - spet v nasprotju do Nemcev iz Nemčije, ki šteje za bolj izkvarjeno".
Kaj pa furlanski primer?
Po eni strani pomeni govoriti neko furlansko narečje "biti furlan - domačin" kot v švicarskem primeru, po drugi strani "biti nazadnjaški.." kot v slovenskem primeru.
Rešitev bi bila vzpostavitev novega statusa, ampak to je itak vsem znano.
Oznake:
furlan,
furlanščina,
jezikoslovje,
lenghistiche,
sloven,
slovenščina
nedelja, 7. oktober 2007
jumbo blave / džumbo koruza
il non - il spieli de storie e spieli de anime
il non sedi il non di lûc sedi il non di famee o sedi il non di plantis, monts, flums, i nons a fevelin simpri de nestre storie.
I nestris antenâts a vevin pôre dai Turcs, a fevelarin di un popul cence scrupui violent e barbar .
Però cui Otomans a rivarin ancje costumancis, vistîts e aliments e.v.i.
No dome il cafè turc - a la turche, ancje la peraule slovene "koruza" "blave", che tant che la peraule ongjarese kukorica e diven dal turc „kokoroz” (< koku 'malodôr, puce' + uruz 'rîs'), la blave nulie di ce, forsit di frait?
I contadins slovens a doprin ancje une altre peraule "turščica (turšca, turšica)" che al vûl dî par furlan dome "la turche", e ancje i contadins ongjarês a àn une altre peraule "törökbúza" che al vûl dî "forment turc" o il talian „grano turco, granturco”.
In ogni câs il "Mays" si lee ai Turcs di chescj timps.
Tes Gjermaniis si dopre il non "Mais" che al diven de lenghe dal popul “Maya”, la "Mais" si le coltave intal Messic.
Il produtôr numar 1 a son i Stâts Unîts, i chinês cumò dome il numar doi, ma lu dîs jo che i chinês a son daûr a fâ dut di bessôl.
I nestris contadins sedi furlans sedi slovens sedi ongjârs a clamaran la blave par chinês rispiet ae peraule chinese "yù mǐ" ’blave’ si disarà par furlan (tal 2040) "jumi" o salacor "jumbo" o dome „jumbo blave” daspò dal miorament gjenetic.
ime - zrcalo zgodovine in duše
ime, bodisi krajevno ime bodisi priimek bodisi ime rastlin, gora, rek, imena vedno pričajo o naši zgodovini.
Naši predniki so se bali Turkov, verjetno upravičeno, govorilo se je o neobrzdanem krutem ljudstvu.
Osmani so pripeljali s seboj tudi navade, obleke in jedi, pijače itd.
Ne samo turško kavo, tudi slovenska beseda "koruza" kot tudi madžarska različica "kukorica" je iz iste turške besede, tur. kukuruz, kokoroz (< koku 'smrad' + uruz 'riž'), prosto in bolj po domače bi se lahko reklo potemtakem nekako »osmrajen riž«.
Slovenski kmetje uporabljajo tudi besedo "turščica (turšca, turšica)", ki vsebuje besedo "turški,-a" ali Madžari, ki pravijo "törökbúza", to pomeni ”turška pšenica”
Tako ali drugače je koruza povezana s Turki, tistega časa.
V Nemških deželah se uporablja ime "Mais", kar kaže na izvor rastline, na ljudstvo Majov, ki so na ozemlju današnje Mehike vzgajali koruzo.
Proizvajalec številka 1 so Združene Države, Kitajci trenutno samo na drugem mestu, ampak to vam lahko točneje kot jutrišnje vreme napovem, da so Kitajci že na tem, da bodo itak vse sami, pa še koruzo ali turšco.
V bodoče jo bodo imenovali po kitajsko morebiti najprej sledeč kitajski besedi "yù mǐ " se bo reklo po slovensko "jumi" ali pa bodo koruzi mogoče rekli "jumbo ali džumbo" glede na svoje gensko spremenjene mere (v Srbiji pa samo še "džomba")
il non sedi il non di lûc sedi il non di famee o sedi il non di plantis, monts, flums, i nons a fevelin simpri de nestre storie.
I nestris antenâts a vevin pôre dai Turcs, a fevelarin di un popul cence scrupui violent e barbar .
Però cui Otomans a rivarin ancje costumancis, vistîts e aliments e.v.i.
No dome il cafè turc - a la turche, ancje la peraule slovene "koruza" "blave", che tant che la peraule ongjarese kukorica e diven dal turc „kokoroz” (< koku 'malodôr, puce' + uruz 'rîs'), la blave nulie di ce, forsit di frait?
I contadins slovens a doprin ancje une altre peraule "turščica (turšca, turšica)" che al vûl dî par furlan dome "la turche", e ancje i contadins ongjarês a àn une altre peraule "törökbúza" che al vûl dî "forment turc" o il talian „grano turco, granturco”.
In ogni câs il "Mays" si lee ai Turcs di chescj timps.
Tes Gjermaniis si dopre il non "Mais" che al diven de lenghe dal popul “Maya”, la "Mais" si le coltave intal Messic.
Il produtôr numar 1 a son i Stâts Unîts, i chinês cumò dome il numar doi, ma lu dîs jo che i chinês a son daûr a fâ dut di bessôl.
I nestris contadins sedi furlans sedi slovens sedi ongjârs a clamaran la blave par chinês rispiet ae peraule chinese "yù mǐ" ’blave’ si disarà par furlan (tal 2040) "jumi" o salacor "jumbo" o dome „jumbo blave” daspò dal miorament gjenetic.
ime - zrcalo zgodovine in duše
ime, bodisi krajevno ime bodisi priimek bodisi ime rastlin, gora, rek, imena vedno pričajo o naši zgodovini.
Naši predniki so se bali Turkov, verjetno upravičeno, govorilo se je o neobrzdanem krutem ljudstvu.
Osmani so pripeljali s seboj tudi navade, obleke in jedi, pijače itd.
Ne samo turško kavo, tudi slovenska beseda "koruza" kot tudi madžarska različica "kukorica" je iz iste turške besede, tur. kukuruz, kokoroz (< koku 'smrad' + uruz 'riž'), prosto in bolj po domače bi se lahko reklo potemtakem nekako »osmrajen riž«.
Slovenski kmetje uporabljajo tudi besedo "turščica (turšca, turšica)", ki vsebuje besedo "turški,-a" ali Madžari, ki pravijo "törökbúza", to pomeni ”turška pšenica”
Tako ali drugače je koruza povezana s Turki, tistega časa.
V Nemških deželah se uporablja ime "Mais", kar kaže na izvor rastline, na ljudstvo Majov, ki so na ozemlju današnje Mehike vzgajali koruzo.
Proizvajalec številka 1 so Združene Države, Kitajci trenutno samo na drugem mestu, ampak to vam lahko točneje kot jutrišnje vreme napovem, da so Kitajci že na tem, da bodo itak vse sami, pa še koruzo ali turšco.
V bodoče jo bodo imenovali po kitajsko morebiti najprej sledeč kitajski besedi "yù mǐ " se bo reklo po slovensko "jumi" ali pa bodo koruzi mogoče rekli "jumbo ali džumbo" glede na svoje gensko spremenjene mere (v Srbiji pa samo še "džomba")
četrtek, 4. oktober 2007
La Sputnik e lis âfs / Sputnik in čebele
vuê al è il dì de sputnik (almancul lu dîs google), l' innomenât satelit sovietic.
La peraule russe Спутник e je scuasit identiche ae peraule sûr slovene "sopotnik" e a vuelin dî : compagnadôr o „co-viazadôr”
Alore "s-put-nik" e je la slovene "so-pot-nik":
"s-" al vûl dî dome "cun" o "co-" in principi di peraule tant che p.e. co-autôr.
”-put-” (o par sloven "pot") al significhe “viaç”
"-nik" però al è compagn al furlan "-dôr", tant che p.e. boljšev-ik, o par furlan "bolsev-ic"
la peraule russe „putь” e la slovene „pot” e je la sûr de peraule furlane „puint”
"Sputnik"..ce mi vegnial iniment:
O cognòs il cine "Sputnik" a Berlin; "putnik" cence il "s-"= "co-" e je une agjenzie di viaç (la plui grande in Serbie), dopo mi ven iniment la peraule sûr slovene "potnik",
...o ai denant dai voi lis musis dai "potnik"-s „viazadôrs” cun cui che o vevi a ce fâ cuant che o lavoravi a Budapest intune multinazionâl francese. Parvie dal lavôr dûr, dal lavôr simpri a muse a muse cui clients, un dai viazadôrs (de scuare/o “team” dai viazadôrs) al veve pierdût il "cuilibri", e pôc dopo ancje il lavôr. Dopo no ai mai plui sintût nuie di lui, a disevin che si vuadagne il pan cu la apiculture, prin al vendeve ruedis di gome, covertôrs, pneumatics di ogni sorte par tratôrs, camions, automobii, cumò però mîl.
Sputnik in čebele
--------------------------
danes je sputnikov dan (vsaj gugl tako pravi), znakomiti sovjetski satelit.
Ruska beseda Спутник je doskoraj enaka istopomenski slovenski sestri "sopotnik" .
s-put-nik kot slovensko so-pot-nik
s- ustreza slovenskim veznikom "s, z" ali predponi "so-" kot v besedi soodločilen, soodnosen, sodelavec
" put- " ustreza slovensko "pot",
-nik pa v nespremenjeni obliki slovensko -nik
beseda rusko putь (ali slovensko pot) je v sorodu s latinsko besedo „pons” ali furlansko „puint”, kar pomeni „most”.
Sputnik..kaj mi pride na misel:
sputnik se imenuje v Berlinu nek kino, brez s-ja bi to lahko bila potovalna agencija "putnik" (največja menda v Srbiji),
njena slovenska sestra "potnik" mi predoči, dobosedno pritegne pred miselno oko obraze "potnikov", na trgovske potnike mislim, s katerimi sem imel opravka, ko sem še delal v zasedbi neke francoske multinacionalke v Budimpešti. Zaradi trde, ki je predla enemu izmed potnikov pri vsakodnevni stiski, ki jo utrpi prodajalec na terenu iz oči v oči s težkimi pre-in vele-prodajalci. Človek je preprosto dobil živčni zlom in bil ob službo (dobil takorekoč nogo, veliko govorjenja in razumevanja za zdravstvene težave na koncu pa vendar in seveda "noga"). Nič nisem več slišal o njem, pravili so nekaj, da se je preselil v Južno Francijo in šel med čebelarje, prej je prodajal gume ni važno a za traktorje, avtobuse, tovornjake, terence..zdaj pa med.
La peraule russe Спутник e je scuasit identiche ae peraule sûr slovene "sopotnik" e a vuelin dî : compagnadôr o „co-viazadôr”
Alore "s-put-nik" e je la slovene "so-pot-nik":
"s-" al vûl dî dome "cun" o "co-" in principi di peraule tant che p.e. co-autôr.
”-put-” (o par sloven "pot") al significhe “viaç”
"-nik" però al è compagn al furlan "-dôr", tant che p.e. boljšev-ik, o par furlan "bolsev-ic"
la peraule russe „putь” e la slovene „pot” e je la sûr de peraule furlane „puint”
"Sputnik"..ce mi vegnial iniment:
O cognòs il cine "Sputnik" a Berlin; "putnik" cence il "s-"= "co-" e je une agjenzie di viaç (la plui grande in Serbie), dopo mi ven iniment la peraule sûr slovene "potnik",
...o ai denant dai voi lis musis dai "potnik"-s „viazadôrs” cun cui che o vevi a ce fâ cuant che o lavoravi a Budapest intune multinazionâl francese. Parvie dal lavôr dûr, dal lavôr simpri a muse a muse cui clients, un dai viazadôrs (de scuare/o “team” dai viazadôrs) al veve pierdût il "cuilibri", e pôc dopo ancje il lavôr. Dopo no ai mai plui sintût nuie di lui, a disevin che si vuadagne il pan cu la apiculture, prin al vendeve ruedis di gome, covertôrs, pneumatics di ogni sorte par tratôrs, camions, automobii, cumò però mîl.
Sputnik in čebele
--------------------------
danes je sputnikov dan (vsaj gugl tako pravi), znakomiti sovjetski satelit.
Ruska beseda Спутник je doskoraj enaka istopomenski slovenski sestri "sopotnik" .
s-put-nik kot slovensko so-pot-nik
s- ustreza slovenskim veznikom "s, z" ali predponi "so-" kot v besedi soodločilen, soodnosen, sodelavec
" put- " ustreza slovensko "pot",
-nik pa v nespremenjeni obliki slovensko -nik
beseda rusko putь (ali slovensko pot) je v sorodu s latinsko besedo „pons” ali furlansko „puint”, kar pomeni „most”.
Sputnik..kaj mi pride na misel:
sputnik se imenuje v Berlinu nek kino, brez s-ja bi to lahko bila potovalna agencija "putnik" (največja menda v Srbiji),
njena slovenska sestra "potnik" mi predoči, dobosedno pritegne pred miselno oko obraze "potnikov", na trgovske potnike mislim, s katerimi sem imel opravka, ko sem še delal v zasedbi neke francoske multinacionalke v Budimpešti. Zaradi trde, ki je predla enemu izmed potnikov pri vsakodnevni stiski, ki jo utrpi prodajalec na terenu iz oči v oči s težkimi pre-in vele-prodajalci. Človek je preprosto dobil živčni zlom in bil ob službo (dobil takorekoč nogo, veliko govorjenja in razumevanja za zdravstvene težave na koncu pa vendar in seveda "noga"). Nič nisem več slišal o njem, pravili so nekaj, da se je preselil v Južno Francijo in šel med čebelarje, prej je prodajal gume ni važno a za traktorje, avtobuse, tovornjake, terence..zdaj pa med.
ponedeljek, 1. oktober 2007
rivoluzion narançon / oranžna revolucija
o vin za fevelât dal cjâf di stât rumen che al lave ator cu la maiute narancine, o savìn ducj ancje che in Ucraine il colôr narant al significave (significhie ancjemò?) la sperance o la rivoluzion narançon, in Gjermanie però al è il colôr dai parons responsabii pe racuelte dai sacs des scovacis, ma il narant
al è ancje il simbul de cjase di Oranie (Huis Oranje-Nassau) e cussì ancje de scuare di balon olandese,
il narant al è ancje il colôr dal budisim e vuê cu la "maiute narancine" ancje simbul de solidarietât pai munics budiscj de ex Birmanie (vuê Union de Myanmar).
la maiute narante no le ai, almancul no le ai cjatade, però se le ves vude, le varès metude sù. Ma cumò mi pâr, o soi rivât un tic in ritart.
oranžna revolucija
Govorili smo že o romunskem predsedniku, ki se oblečen v ceneni oranžni majici podal med svoj narod, vsi vemo, da je oranžna barva pomenila (še pomeni?) v Ukrajini upanje na boljše čase ali oranžno revolucijo v šotorih pri minus dvajset, v Nemčiji si lastijo oranžno barvo kot svojo dobroplačani smetarji, oranžna barvo je tudi simbol hiše Oranje (Huis Oranje-Nassau) in zato seveda tudi holandske nogometne ekipe, je pa tudi barva budizma in danes „oranžne majice” kot simbol podpore budističnim menihom v Birmaniji (danes Myanmar).
Oranžne majice nimam, vsaj nisem je našel, če jo bi bil imel, bi jo bil oblekel, ampak zdaj sem itak že zamudil.
al è ancje il simbul de cjase di Oranie (Huis Oranje-Nassau) e cussì ancje de scuare di balon olandese,
il narant al è ancje il colôr dal budisim e vuê cu la "maiute narancine" ancje simbul de solidarietât pai munics budiscj de ex Birmanie (vuê Union de Myanmar).
la maiute narante no le ai, almancul no le ai cjatade, però se le ves vude, le varès metude sù. Ma cumò mi pâr, o soi rivât un tic in ritart.
oranžna revolucija
Govorili smo že o romunskem predsedniku, ki se oblečen v ceneni oranžni majici podal med svoj narod, vsi vemo, da je oranžna barva pomenila (še pomeni?) v Ukrajini upanje na boljše čase ali oranžno revolucijo v šotorih pri minus dvajset, v Nemčiji si lastijo oranžno barvo kot svojo dobroplačani smetarji, oranžna barvo je tudi simbol hiše Oranje (Huis Oranje-Nassau) in zato seveda tudi holandske nogometne ekipe, je pa tudi barva budizma in danes „oranžne majice” kot simbol podpore budističnim menihom v Birmaniji (danes Myanmar).
Oranžne majice nimam, vsaj nisem je našel, če jo bi bil imel, bi jo bil oblekel, ampak zdaj sem itak že zamudil.
torek, 25. september 2007
scovacis / smeti
o soi bon di lavorâ, fâ i robis di ogni dì, anzit a zuiâ a scacs, analizâ e risolvi problemis logjics o scrivi - disìn - un dizionari furlan .. ongjarês..albanês (al sarès un plasê) o studiâ lenghis muartis e soredut di cjalâ emissions di ogni gjenar par copâ il timp che no lu ai,
però però il gno cjâf al è vueit e al reste vueit, al è dut par colpe dal mâr di informazions che a cirin a cjatâ puest tal cjâf (e in fin lu cjate),
alore un seglot plen di informazions vueidis o scovacis di ogni sorte, magari cussì no no pues puartâlis tes discjariis
(parcè che al è improibît di puartâ tes discjariis scovacis no preselezionadis)
v stanju sem delati (hodim v službo, kjer včasih tudi kaj naredim), urejati vsakodnevne zadeve, če treba tudi šahirati, ali pa računati, rešiti smiselne uganke ali pa sestaviti kakšen slovar, učiti se mrtvih jezikov, ali pa, kar tudi vrhunsko obvladam, zabiti čas pred štirioglatno škatlo ali po domače bult v ekran, pa najsi bo televizor ali pa računalnik, no no,
glava se zdi prazna in ostaja prazna, to vse zaradi neprenehnega curljanja odvečnih, površnih informacij, ki si svoj prostor najdejo na škodo koristnih
torej kanta polna praznih informacij, žal te smeti nihče ne odvaža
però però il gno cjâf al è vueit e al reste vueit, al è dut par colpe dal mâr di informazions che a cirin a cjatâ puest tal cjâf (e in fin lu cjate),
alore un seglot plen di informazions vueidis o scovacis di ogni sorte, magari cussì no no pues puartâlis tes discjariis
(parcè che al è improibît di puartâ tes discjariis scovacis no preselezionadis)
v stanju sem delati (hodim v službo, kjer včasih tudi kaj naredim), urejati vsakodnevne zadeve, če treba tudi šahirati, ali pa računati, rešiti smiselne uganke ali pa sestaviti kakšen slovar, učiti se mrtvih jezikov, ali pa, kar tudi vrhunsko obvladam, zabiti čas pred štirioglatno škatlo ali po domače bult v ekran, pa najsi bo televizor ali pa računalnik, no no,
glava se zdi prazna in ostaja prazna, to vse zaradi neprenehnega curljanja odvečnih, površnih informacij, ki si svoj prostor najdejo na škodo koristnih
torej kanta polna praznih informacij, žal te smeti nihče ne odvaža
nedelja, 23. september 2007
I camaradis di Žukov / Žukovi soborci
Ai 8 di Mai dal 1945 i prins reparts de Armade Rosse a rivarin a Hollabrunn, dute la regjon a nord di Viene, cussì ancje Hollabrun e fo ocupade dai soldâts sovietics sot il comant dal
maressial ucrain Pavel Semjonovič Rybalko. Rybalko al jere stât une figure leiendarie e paron dai reparts di cjararmâts. Tal 1955 i sovietics a bandonarin Hollabrunn. Tal puest dulà che si cjatarin lis casarmis sovietichis, cumò (e tai ultins agns) a fasin sù gnovis cjasis par fameis cun fruts piçui.
Dome il cimitieri militâr no lu vevin sdrumât a râs, grazie al cimitieri ancje la lenghe russe e je a stâ a Hollabrunn:
la frase seconde si cjate in dutis lis cimitieris militaris sovietichis:
...zdes' pohoroneny bojcy krasnoj armii, otdavšie žizn' za svoju rodinu.
zdes' - achì
pohoroneny – sapulîts
bojcy – combatints
krasnoj – ros
armii - armade
otdavšie – dâts
žizn' – vite
za – par
svoju – sô
rodinu - patrie
..achì a son sapulîts i combatints de Armade rosse, cui che vevin dât la vite pe sô patrie
la lenghe russe: ok
dâ la vite pe patrie: parcè?
Žukovi soborci
8. maja 1945 so prvi oddelki Rdeče Armade vstopili v Hollabrunn, in tudi v celo območje severno od Dunaja in del Dunaja samega. Hollabrunn so zavzeli sovjetski vojaki pod poveljstvom ukrajinskega maršala Pavla Semjonoviča Rybalka. Rybalko je bil legendarni gospodar sovjetskih tankov, ki je pravočasno po uspešni obrambi Moskve poskrbel za povečanja števila tankov.
Leta 1955 so Sovjeti zapustili Hollabrunn. Tam kjer so stale njihove vojašnice, danes gradijo mlade družine hiše.
Samo vojaško pokopališče niso zravnali z zemljo, hvala temu gostimo tudi ruščino:
drugi stavek se najbrž najde na vsakem vojaškem pokopališču:
...zdes' pohoroneny bojcy krasnoj armii, otdavšie žizn' za svoju rodinu.
zdes' - tu
pohoroneny – pokopani
bojcy – borci
krasnoj – rdeče
armii - armade
otdavšie – oddavši - (tudi knjižna slovenščina pozna ta deležnik npr. v besedi »bivši« : oddavši.
žizn' – življenje
za – za
svoju – svojo
rodinu - domovino
..tu so pokopani borci Rdeče Armade, oddavši življenje za svojo domovino
ruščina : ok
darovati življenje za domovino: le zakaj?
četrtek, 20. september 2007
ferâi par dibant impiâts / zamanj prižgani žarometi
îr tornant di Ziersdorf, al jere za scûr come in bocje daspò lis gnûf, i contadins a lavoravin ancjemò sui cjamps sot la lûs artificiâl dai ferâi impiâts che si cjatin parsore de cabine dal tratôr,
i contadins si batin cu lis cartufulis (o patatis), si batin, parcè che a lavorin come mats, a lavorin tant parcè che a jerin simpri costrets a lavorâ tant (masse), fin a chel pont che il lavôr dûr al veve rivât a gambiâ e a formâ il caratar de int,
il caratar de int, ben cognossût des nestris bandis
sei o vin iniment la Austrie, Slovenie o il Friûl.
Par dî la veretât, a mi no mi plâs masse chest caratar, ma lu sai, che no je la colpe dai protagoniscj lavorant la tiere e je plui il resultat o la consecuence dal antagonisim storic "contadins" vs. "parons-instituzions (p.e. la glesie)".
Però di chê altre bande o ringrazi il mont contadin pal so impegn pe lenghe slovene e furlane, a jerin simpri daûr a lavorâ e cussì almancul i contadins slovens no vevin cjapât sù il todesc, no vevin timp a imparâ la lenghe dai parons.
Il produtôr numar 1 di patatis za tacant dal 2005 e je la nazion dal rîs la Chine.
Se lu fasin dut i chinês dibessôl, ce restial ai nestris contadins?
In Austrie la int e bute vie 20% dai aliments comprâts, in Britanie il 30-40 %.
E i plui brâfs di ducj a son lis Stâts Unîts, intai Stâts Unîts ogni dì a butin vie il 40-50 % di ducj i aliments. Cetantis toneladis di cartufulis, jogurt, miârs di litris di lat, formadis, fetis di salam, mortadelis, pagnuts?
Alore: un al lavore sot la lûs artificiâl cui ferâi impiâts e chel altri al bute vie dut :)
zamanj prižgani žarometi
Včeraj ko sem se vračal iz Ziersdorfa, bila je „t’ma ko za ubit“ ali pa temno kot pač je ob devetih zvečer ob tem letnem času, kmetje so še kar telovadili po svojih poljih pod umetno svetlobo, ki jo prozvajajo na vrhu traktorske kabine pripeti žarometi, kmetje so se, vse na to kaže, pošteno lotili krompirja, ki ta pač sam neče iz zemlje, delajo kot žival kot živina in vedno so bili prisiljeni garati do te mere, da je to težko delo skozi čas uspelo pustiti sledove na značaju ljudi, dobropoznan značaj naših krajev najsi gre za Slovenijo, Furlanijo ali Avstrijo, meni po pravici povedano ta značaj ni najbolj po volji.
Ni krivda na strani kmetov, je prej končno stanje ali posledica zgodovinskega antagonizma „kmet“ proti „gospodarjem-ustanovam (npr. cerkev).
Po drugi strani se zahvaljujem svetu kmetov, oni so bili tisti, ki so ohranili slovenski in furlanski jezik, kajti niso imeli časa, ne možnosti priti v stik z nemškim, oz. italijanskim jezikom.
Proizvajalec krompirja številka 1, od leta 2005, je država riža, Kitajska.
Če že vse delajo in iz- in pridelujejo Kitajci, zdaj še krompir, kaj še preostane našim kmetom?
V Avstriji ljudje zmečljejo v smeti 20% kupljenih živil, v Veliki Britaniji 30-40 %.
Najbolj pridni pa so Združene države, v Združenih državah vsaki dan pristane v košu za smeti 40-50 % živil. Koliko ton krompirja, jogurta, milijonov litrov mleka, salame in žemelj?
Torej: eden dela pod prižganimi žarometi, drug pa vse stran zmeče :)
nedelja, 16. september 2007
il mecanisim dai "iperconvertîts" / mehanizem spreobrnjeništva
il mecanisim dai "iperconvertîts"
o ai let une ricercje fate sul tereni di minorance slovene in Stirie dome cualchi chilometri dal confin sloven-austriac.
Si trate di un borc di minorance slovene cuntune popolazion slovene 100%, ancje se la popolazion in cuestion e dinee chest fat secont la logjiche: In Austrie a vivin dome austriacs in Slovenie dome slovens. La sience e fevele in chest câs di une "minorance platade" „hidden minority”.
Ancje se a fasin dut par jessi "plui austriac o plui todesc possibil" intal sens "plui pape dal pape", p.e. a votin scuasit ducj pal FPÖ (il partît nazionâl-todesc ancje se clamât liberâl, ancje il partît di Žirinovski si clame liberâl).
Un di lôr - al pues jessi - un po "masse" iperconvertît al jere pront a paiâ a so femine par ogni peraule todescje doprade.
A jerin ancje chei, simpri ta chel istès borc, che par pôre dal stigme "jessi sloven" a clamavin la polizie dopo che i ricercjadôrs (austriacs) a vevin fats domandis tipo "ce lenghe fevelaiso?"
Dome l'alcul al rivave a parâ jù cheste paradane chest confin di fier todesc-sloven tai cjâfs de int, dopo bevût cualchi tai cualchidun al diseve ai ricercjadôrs: sì, o fevelìn par sloven, parcè che o sin slovens!
Magari cussì no, un fenomen cognossût in dut il mont, - e cussì al è sucedût ancje tal câs di chest borc sloven - la maiorance no acete simpri ad in plen lis gnûfs iperconvertîts.
Cussì - chei - a scuegnin a cjatâ fûr une gnove identitât.
La identitât e je une identitât dinamiche.
mehanizem spreobrnjeništva
bral sem, zdaj že v drugo, raziskavo o slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem. Govor je o neki vasici s 100% (ali bolje zgodovinsko 100%) slovenskim prebivalstvom. Če bi koga vprašal, tam Slovencev ni, kajti po logiki tamkajšnjih vaščanov: Avstrijci živijo v Avstriji, Slovenci v Sloveniji.
Četudi vse naredijo, da bi bili "bolj avstrijski, bolj nemški" skladno z rekom "bolj papeški od papeža", tako npr. večinoma glasujejo za nemškonacionalno FPÖ (imenovana liberalna, tudi Žirinovskijeva se imenuje liberalna).
Ali primer – lahko bi ga imenovali – nekoliko pre-več-spreobrnjeni, je primer vaščana, prebivalca te avstrijske vasice, ki je bil pripravljen plačati ženi zato, da preneha govoriti slovensko, takorekoč denar za vsako novo nemško besedo.
Bili so tudi drugi, še vedno gre za isto raziskavo, ki so se tako raziskovalcev in vprašanj tipa „kateri jezik govorite?” bali - do te mere, da so poklicali na pomoč avstrijske žandarje.
Samo alkoholu je uspelo, da so spreobrnjenci opustili in pozabili na v glavo vbito državno mejo in izjavili „pri nas govorijo vsi slovensko”
Pojav je poznan tudi drugje, čeprav se trudijo skriti svojo pravo identiteto (zato govorimo o „skriti manjšini”), jih večina ne sprejme enakopravno med svoje.
o ai let une ricercje fate sul tereni di minorance slovene in Stirie dome cualchi chilometri dal confin sloven-austriac.
Si trate di un borc di minorance slovene cuntune popolazion slovene 100%, ancje se la popolazion in cuestion e dinee chest fat secont la logjiche: In Austrie a vivin dome austriacs in Slovenie dome slovens. La sience e fevele in chest câs di une "minorance platade" „hidden minority”.
Ancje se a fasin dut par jessi "plui austriac o plui todesc possibil" intal sens "plui pape dal pape", p.e. a votin scuasit ducj pal FPÖ (il partît nazionâl-todesc ancje se clamât liberâl, ancje il partît di Žirinovski si clame liberâl).
Un di lôr - al pues jessi - un po "masse" iperconvertît al jere pront a paiâ a so femine par ogni peraule todescje doprade.
A jerin ancje chei, simpri ta chel istès borc, che par pôre dal stigme "jessi sloven" a clamavin la polizie dopo che i ricercjadôrs (austriacs) a vevin fats domandis tipo "ce lenghe fevelaiso?"
Dome l'alcul al rivave a parâ jù cheste paradane chest confin di fier todesc-sloven tai cjâfs de int, dopo bevût cualchi tai cualchidun al diseve ai ricercjadôrs: sì, o fevelìn par sloven, parcè che o sin slovens!
Magari cussì no, un fenomen cognossût in dut il mont, - e cussì al è sucedût ancje tal câs di chest borc sloven - la maiorance no acete simpri ad in plen lis gnûfs iperconvertîts.
Cussì - chei - a scuegnin a cjatâ fûr une gnove identitât.
La identitât e je une identitât dinamiche.
mehanizem spreobrnjeništva
bral sem, zdaj že v drugo, raziskavo o slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem. Govor je o neki vasici s 100% (ali bolje zgodovinsko 100%) slovenskim prebivalstvom. Če bi koga vprašal, tam Slovencev ni, kajti po logiki tamkajšnjih vaščanov: Avstrijci živijo v Avstriji, Slovenci v Sloveniji.
Četudi vse naredijo, da bi bili "bolj avstrijski, bolj nemški" skladno z rekom "bolj papeški od papeža", tako npr. večinoma glasujejo za nemškonacionalno FPÖ (imenovana liberalna, tudi Žirinovskijeva se imenuje liberalna).
Ali primer – lahko bi ga imenovali – nekoliko pre-več-spreobrnjeni, je primer vaščana, prebivalca te avstrijske vasice, ki je bil pripravljen plačati ženi zato, da preneha govoriti slovensko, takorekoč denar za vsako novo nemško besedo.
Bili so tudi drugi, še vedno gre za isto raziskavo, ki so se tako raziskovalcev in vprašanj tipa „kateri jezik govorite?” bali - do te mere, da so poklicali na pomoč avstrijske žandarje.
Samo alkoholu je uspelo, da so spreobrnjenci opustili in pozabili na v glavo vbito državno mejo in izjavili „pri nas govorijo vsi slovensko”
Pojav je poznan tudi drugje, čeprav se trudijo skriti svojo pravo identiteto (zato govorimo o „skriti manjšini”), jih večina ne sprejme enakopravno med svoje.
Oznake:
Austrie,
Avstrija,
manjšine,
minorancis,
psicologjie,
psihologija
četrtek, 13. september 2007
Orwell 2027
a disin che intai dîs di vuê i fruts a cjapin sù e a àn a cjapâ sù plui che no agns indaûr, za di piçul in su subit dopo butât di bande il lât de mari a zuin cui celulâr, o sin plui libars, mobii, lis robis a costin mancul, grazie ai fruts chinês che a costin pardabon pôc, sì, al è vêr che o al mancje il timp libar, ma la vite e deventade plui comude.., e ce disaressial cumò Orwell 2027:
par me il libri Orwell 2027 al fevele de insigurece gjenerâl, di pericui, cumò noaltris o gjoldin i vantaçs dai articui a presi bas, plui tart, plui tart salacor cualchidun altri
alore...un mont insigûr cu la pôre dal doman?
pravijo, da se morajo otroci vedno več učiti kot pred leti, že od majhnega, komaj odstavljeni od materinega mleka, spretno obračajo v rokah mobilne telefone, imamo več svobode, smo mobilni, in veliko stvari se dobi za drobiž zahvaljujoč se marljivim majhnim azijskim otroškim rokicam, manj je sicer prostega časa, toda življenje je postalo udobnejše, kaj bi dejal Orwell 2027:
Nenapisana knjiga Orwell 2027 govori o splošni negotovosti, pretnjah, zdaj uživamo prednosti cenenih artiklov, prišel bo čas morda, ko bodo drugi uživali....
par me il libri Orwell 2027 al fevele de insigurece gjenerâl, di pericui, cumò noaltris o gjoldin i vantaçs dai articui a presi bas, plui tart, plui tart salacor cualchidun altri
alore...un mont insigûr cu la pôre dal doman?
pravijo, da se morajo otroci vedno več učiti kot pred leti, že od majhnega, komaj odstavljeni od materinega mleka, spretno obračajo v rokah mobilne telefone, imamo več svobode, smo mobilni, in veliko stvari se dobi za drobiž zahvaljujoč se marljivim majhnim azijskim otroškim rokicam, manj je sicer prostega časa, toda življenje je postalo udobnejše, kaj bi dejal Orwell 2027:
Nenapisana knjiga Orwell 2027 govori o splošni negotovosti, pretnjah, zdaj uživamo prednosti cenenih artiklov, prišel bo čas morda, ko bodo drugi uživali....
nedelja, 9. september 2007
Burčák
îr e ancje vuê o ai stât di gnûf in Cechie, dulà ta chescj dîs si bêf il „Burčák”, in Austrie lu clamin par todesc „Sturm”, si trate dal vin gnûf di Moravie. A disin che il Burčák si bêf dome in Moravie e a nord di Viene in Austrie. Si scuen a voltis ancje bagnâ il bec !
..e pardabon une delizie! ( lu ai comprât par une miserie di une contadine cjacarone e une vore legre - par cause dal burčák? )
Včeraj in spet danes sem bil čez mejo pri Čehih, ki te dni že pridno točijo in natepavajo „Burčáka”, v Avstriji ga imenujejo „Sturm”, govor je o novem vinu, slavne posebnosti iz Moravske. Pravijo, da se pravi Burčák pije samo na Moravskem in severno od Dunaja v Avstriji. Včasih je treba malo poplakniti osušeno grlo ! .. dober je!
petek, 7. september 2007
elicotar / zrakomlat
la Austrie e spiete il pape, vuê al larà a Viene, e doman cul elicotar di Viene a Mariazell.
Ta chescj dîs di ploie, une biele part de Cechie e Austrie e je sot aghe, ancje la regjon ator di Mariazell, al va benon il elicotar, ma salacor miôr doprâ la barcje, però in ogni câs nol varà bisugne dal Papamobil antiproietîl.
I pelegrins a saran contents ancje sot la ploie...jo, par contrari, o larai doman a Brune (Brno) a cjoli il gno barcon ordenât.
-la peraule elicotar al diven dal neo-grêc "helix" "impetolât" e "pteros" "ale".
zrakomlat
Avstrija gosti danes papeža, danes se bo podal na Dunaj, jutri pa s helikopterjem naprej v Marijino Celje (Mariazell).
V teh deževnih dni, pol Češke in Avstrije je pod vodo, tako tudi okolica okoli Marijinega Celja, mu bo zrakomlat prav prišel, ali pa raje kaka ladjica, no v glavnem zastekljenega papamobila ne bo rabil.
Romarji bodo kje vedrili, zadovoljni, -- jaz pa grem jutri po okno v Brno, torej v nasprotno smer, saj drena na'o!
beseda helikopter pride iz učene grščine "helix" „zavit" in "pteros" "krilo".
Ta chescj dîs di ploie, une biele part de Cechie e Austrie e je sot aghe, ancje la regjon ator di Mariazell, al va benon il elicotar, ma salacor miôr doprâ la barcje, però in ogni câs nol varà bisugne dal Papamobil antiproietîl.
I pelegrins a saran contents ancje sot la ploie...jo, par contrari, o larai doman a Brune (Brno) a cjoli il gno barcon ordenât.
-la peraule elicotar al diven dal neo-grêc "helix" "impetolât" e "pteros" "ale".
zrakomlat
Avstrija gosti danes papeža, danes se bo podal na Dunaj, jutri pa s helikopterjem naprej v Marijino Celje (Mariazell).
V teh deževnih dni, pol Češke in Avstrije je pod vodo, tako tudi okolica okoli Marijinega Celja, mu bo zrakomlat prav prišel, ali pa raje kaka ladjica, no v glavnem zastekljenega papamobila ne bo rabil.
Romarji bodo kje vedrili, zadovoljni, -- jaz pa grem jutri po okno v Brno, torej v nasprotno smer, saj drena na'o!
beseda helikopter pride iz učene grščine "helix" „zavit" in "pteros" "krilo".
sreda, 5. september 2007
storie strambe / čudna zgodba
îr l’altri gno fi, chel plui grant di trê agns e cuatri mês, al veve dit dut di un bot "anìn a Brune (Brno in Moravie)!" "ce vûstu fâ a Brune?" , ma lui invezit di rispuindi al ten dûr e al torne a dî "anìn a Brune, anìn a Brune"
„ma tu no tu sâs nancje dulà si cjate cheste citât, parcè vûstu lâ a Brune?”
„anìn a Brune...!"
Un dì dopo mi àn clamât par telefon, o jeri just in bici a lâ a vore.
„Cun cui fevelio?”
"Bundì, o podês vignî a cjoli il barcon ordenât."
A jerin chei dal negozi di Brune, dulà che o vevi ordenât un barcon sù e jù cuatri setemanis indaûr.
I fruts a cumbinin e a disin a voltis robis une vore strambis e interessantis.
čudna zgodba
predvčerajšnjem je moj sin, tri leta in štiri mesece stari, odenkrat odločno terjal "pojmo v Brno!" "kaj pa bi rad v Brnu?", toda on namesto odgovora vztraja: "pojmo v Brno! v Brno! v Brno!"
„pa ti sploh ne veš, kje je ta Brno, kaj pa bi rad tam počel?”
„gremo v Brno!...”
Naslednji dan mi zabrni mobilec, bil sem ravno na biciklu na pol poti v službo
„kdo..kdo je tam?”
„Dobrý den, lahko pridete po naročeno okno.”
Bila je trgovina iz Brna, kjer sem pred kakimi štirimi tedni naročil okno po meri
ponedeljek, 3. september 2007
turbo folk o turbo Volk?
turbo folk si clame la musiche popolâr-pop-rock-balcaniche che si scolte in Serbie.
A ritmi dal turbo folk a vuidin ancje lis lôr machinis (a prevalin i nons BMW e Mercedes e i microbus Mercedes Sprinter) i migrants-serps su pes stradis ongjaresis tornant de Serbie viers la Austrie.
Cussì al jere ancje îr - tant che simpri - dramatiche la situazion su la statâl - 81 - fra Székesfehérvár e Győr.
Gnûf a jerin dome i cinc crôs di len une dongje di chê altre cu la scrite in caratars cirilics ad ôr de strade pôc prin dal lûc bilengâl Mór/Moor (cul cartei bilengâl ongjar/todesc).
A vuelin rivâ a cjase a timp record, scjampâ par cualchi dì - o cu lis peraulis di un gno amì di Sarajevo, subit dopo rivât bevi un bon cafè in cjase sô, però... cjalant lis crôs di len cu la scrite in caratars cirilics blancs, nons di muarts migrants, alore mi domandi, cetancj di lôr no lu bevaran mai plui il cafè ni in cjase sô, ni in Austrie, Gjermanie..?
turbo folk ali turbo Volk?
turbo folk, srbsko glasbo, rojene v času razpadanja Juge, poznamo.
V turbo folkovskem ritmu vozijo svoje stroje (prevladuje klasika: BMW in Mercedes in seveda car je mikrobus Mercedes Sprinter) srbski-turbo-zdomci po madžarskih cestah na poti vračajoč se iz Srbije nazaj v Avstrijo.
Tako se je godilo tudi včeraj - kot zmerom takorekoč – hungarorinško brezpogojno prehitevanje na magistrali 81 med Székesfehérvárjem (Stolni Beligrad) in Győrom.
Novost so bili le sveže postavljeni križi z vtisnjenimi imeni v cirilici ob cesti nekje malo pred Mórom.
Želijo si biti čimprej doma po možnosti v rekordnem času, zbežati za nekaj dni, popiti doma po prispetju fino domačo kavico, ampak ko gledam te križe z napisi v cirilici, se sprašujem, koliko jih je, ki kafice ne bodo več pili, ne doma, ne kje drugje v Avstriji, Nemčiji..?
četrtek, 30. avgust 2007
Il Pasolini ongjarês / Madžarski Pasolini
Cjasarse
La television ongjare DunaTV e à mandât in onde il cine-documentari „La ragione di un sogno” di Laura Betti la amie e colaboradore di Pieri Pauli Pasolini. Mi impressione une vore il mont pasolinian che al da valôr ae vite di ogni dì e al da la tumie al mont intolerant e ae societât dal consum, ma plui di dut al è ancje un ambassadôr de lenghe furlane.
Ancje se, magari cussì no, tal film a fevelin simpri e dome di un „dialet talian”.
Tal fevrâr di ampassât o jeri lât a Cjasarse a cjatâ alc su di Pasolini, un museu, cualchi informazion o alc altri., in fin no vevi cjatât nuie (no vevin..o jeri cun mê famee), fûr di une tabele par talian „Centro studi Pier Paolo Pasolini” (ancje la lôr pagjine web e je dome par talian). Alc al è alc e nuie al è nuie, mi disevi, però pôc dopo o scugnivi tornâ indaûr cence nuie „Le visite al Centro..si effettuano su prenotazione...”.
Tal forest si cjatin ancje chei che si interessin une vore de lenghe furlane, che a àn ancje cjapât sù il furlan plui o mancul, ma ce disino chei turiscj cuant che in Friûl no puedin doprâ la lenghe, viodût che pardut ducj a rispuindin par talian e anzit in Cjasarse, un simbul de lenghe furlane, al è dut par talian.
A son ancje chei che a àn pôre di une furlanizazion dal Friûl, il furlan tes scuelis, e.v.i., – cjalant di fûr dal barcon sloven – jo dut chest no lu capìs.
Cjalìn la vite di Pasolini: il pari un nazionalist talian, la mari furlane no insegnave ai fruts la marilenghe, Pasolini emargjinât, bandît dai emargjinâts...infin vitime de intolerance.
Mi plâs la rispueste di Pasolini ae espulsion dal partît comunist:
„Malgrado voi, resto e resterò comunista, nel senso più autentico di questa parola.”
o salacor par furlan: „nocate voaltris, o resti e restarai comunist, tal sens plui autentic di cheste peraule.”
Madžarski Pasolini
Madžarska televizija DunaTV je prikazala dokumentarec „La ragione di un sogno” Laure Betti, prijateljice in sodelavke Piera Paola Pasolinija.
Spoštujem pasolinski svet, ki ceni vsakdanje življenje in ostro odklanja potrošniško družbo, predvsem pa je veleposlanik furlanščine.
Čeprav v filmu govorijo nekoliko mimo resnice vedno in le o nekem italijanskem narečju.
Februarja lanskega leta sem obiskal Casarso (po furlansko Cjasarse), mogoče bom našel kaj zanimivega o Pasoliniju, kak muzejček, kakšno spominsko hišico, našel (oziroma našli, bil sem z družino) nisem nič, razen neke table z italijanskim napisom „Centro studi Pier Paolo Pasolini” torej nek raziskovalni center o Pasoliniju (tudi njihova spletna stran je samo v italijanščini). No vsaj nekaj, bolje kot nič, sem si mislil, dokler nisem prebral naprej: „Le visite al Centro..si effettuano su prenotazione...”.
(=Za obisk je potrebna poprejšnja prijava..)
V tujini se najdejo privrženci furlanščine, ki so se je več ali manj dobro naučili in bi rad kakšno besedo tudi v njej spregovorili, kaj bodo rekli ti turisti, ko ugotovijo, da jim bodo v Furlaniji pridno odgovarjali v italijanščini, celo v Casarsi, Pasolinijev kraj in simbol furlanskega jezika, je vse (skoraj) v italijanščini.
So pa tudi tisti, ki se bojijo furlanizacije Furlanije, uvajanja furlanščine v šole itd. – če pogledam skozi slovensko okno – kako in kaj mi to vse ni jasno.
Poglejmo Pasolinijevo življenje: oče italijanski nacionalist, furlanska mati otroke ni naučila maternega jezika, Pasolini izobčen in izključen..na koncu žrtev (smrtna) nestrpnosti.
Všeč mi je Pasolinijev odgovor na njegovo izključitev iz komunistične partije:
(v italijanščini) „Malgrado voi, resto e resterò comunista, nel senso più autentico di questa parola.”
„Navlic vaši odločitvi, ostanem in bom ostal komunist, v najpristnejšem pomenu te besede.”
sreda, 29. avgust 2007
I tâlips o i talibân / Talibi ali Talibani
O cjali lis robis di lontan fûr dal barcon sloven (tant che Eliseu tal „Prime di Sere” di Sgorlon), a son chei, furlans, cun ferbince a pro de lenghe furlane, altris ancje lôr furlans si batin cuintri e a àn pôre dai „estremiscj” che a vuelin fâ obligatori l’insegnament dal furlan,
di che altre bande a son ancje chei che a doprin la peraule „talebans” (cence la Toyota).
Ce che al rivuarde l'ûs de peraule „taleban”, a mi mi pâr plui corete la variant „talibân”,
talibân al diven de peraule arabe /t'a:liba:n/
componude di:
ط = t' (t emfatic)
ا = a:
ل = l
ب = b
ا = a:
ن = n
e e vûl dî „students”, ancje jo o jeri student o par arap un tâlib.
O proponarès, viodût che la peraule si dopre vulintîr, tant che variant uficiâl:
masc. sg.: „il tâlip”
masc. plurâl: „i talibân” (la variant etimologjiche) o „i tâlips”
tant che par polac: pl. talibowie < talib + -owie cul plurâl polac –owie
opûr par rus: pl. Талибы (=taliby) < Талиб (=talib) + ы (=y) plurâl
I talians a doprin „i Talebani” il furlan „talebans” fat sù sul stamp talian mi pâr che al sedi un talianisim.
I slovens a doprin „Talibi” e „Talibani”, la version corete e je cence dubi „Talibi”, ma la int e dopre „Talibani”.
Il gno dizionari furlan-sloven no publicât (al moment al conten 38 mil lemis), ancje
il leme:
taliban [tali'ban] adj talibanski; leât cun “Al Qaida”, al smire di fâ sù un stât islamic sul stamp ~. (Pa 03/4);
~ m taliban m
ma cussì nol va ben, forsit miôr:
tâlip ['ta:lip], -be adj talibanski;
~ m (pl talibân/tâlips) 1. taliban m 2. FIG skrajnež m, ekstremist m.
talibân [tali'ban] → pl od tâlip.
talibân, talibanic, talibanisim, talibanistic e.v.i.
p.e. il talibanisim dai talibân o dai tâlips...
Ce pensaiso?
Gledam stvari skozi slovensko okno (kot Eliseu v Sgorlonovem furlanskem romanu „Prime di Sere”), so Furlani, ki bijejo boj v dobro furlanščine, drugi, tudi oni Furlani, so proti in se bojijo skrajnežev, ki se zavzemajo, da bi furlanščina postala obvezni učni jezik, so pa še drugi, ki uporabljajo v tej zvezi besedo „Talibani” (tisti brez Toyote)
Glede rabe furlanske besede „taleban”, se mi zdi boljša oblika furl. „talibân”,
talibân je iz arab. /t'a:liba:n/
sestavljena iz:
ط = t' (emfatični t)
ا = a:
ل = l
ب = b
ا = a:
ن = n
pomeni pa „študentje” (po domač „študentarija”), tudi jaz sem bil študent torej tâlib.
Predlagam za furlanski pravopis:
moška edn.: „il tâlip” ’Talib’
m. mn.: „i talibân” ’Talibani’ (etimološka varianta) ali „i tâlips”
kot pri Poljakih: pl. talibowie < talib + -owie s poljsko množino –owie
ali po rusko: pl. Талибы (=taliby) < Талиб (=talib) + ы (=y) mn.
Italijani imajo „i Talebani”, furlansko „talebans” posnema italijansko besedo.
Slovenci imamo „Talibi” in „Talibani”, pravilnejša je nedvomno „Talibi”, ampak narod im raje „Talibani”.
Moj neobjavljeni furlansko-slovenski slovar (v tem trenutku 38 tisoč lem) vsebuje tudi:
taliban [tali'ban] adj talibanski; leât cun “Al Qaida”, al smire di fâ sù un stât islamic sul stamp ~. (Pa 03/4);
~ m taliban m
to ne bo v redu, mogoče bolje:
tâlip ['ta:lip], -be adj talibanski;
~ m (pl talibân/tâlips) taliban m
talibân [tali'ban] → pl od tâlip.
talibân, talibanic, talibanisim, talibanistic e.v.i.
Kaj mislite?
di che altre bande a son ancje chei che a doprin la peraule „talebans” (cence la Toyota).
Ce che al rivuarde l'ûs de peraule „taleban”, a mi mi pâr plui corete la variant „talibân”,
talibân al diven de peraule arabe /t'a:liba:n/
componude di:
ط = t' (t emfatic)
ا = a:
ل = l
ب = b
ا = a:
ن = n
e e vûl dî „students”, ancje jo o jeri student o par arap un tâlib.
O proponarès, viodût che la peraule si dopre vulintîr, tant che variant uficiâl:
masc. sg.: „il tâlip”
masc. plurâl: „i talibân” (la variant etimologjiche) o „i tâlips”
tant che par polac: pl. talibowie < talib + -owie cul plurâl polac –owie
opûr par rus: pl. Талибы (=taliby) < Талиб (=talib) + ы (=y) plurâl
I talians a doprin „i Talebani” il furlan „talebans” fat sù sul stamp talian mi pâr che al sedi un talianisim.
I slovens a doprin „Talibi” e „Talibani”, la version corete e je cence dubi „Talibi”, ma la int e dopre „Talibani”.
Il gno dizionari furlan-sloven no publicât (al moment al conten 38 mil lemis), ancje
il leme:
taliban [tali'ban] adj talibanski; leât cun “Al Qaida”, al smire di fâ sù un stât islamic sul stamp ~. (Pa 03/4);
~ m taliban m
ma cussì nol va ben, forsit miôr:
tâlip ['ta:lip], -be adj talibanski;
~ m (pl talibân/tâlips) 1. taliban m 2. FIG skrajnež m, ekstremist m.
talibân [tali'ban] → pl od tâlip.
talibân, talibanic, talibanisim, talibanistic e.v.i.
p.e. il talibanisim dai talibân o dai tâlips...
Ce pensaiso?
Gledam stvari skozi slovensko okno (kot Eliseu v Sgorlonovem furlanskem romanu „Prime di Sere”), so Furlani, ki bijejo boj v dobro furlanščine, drugi, tudi oni Furlani, so proti in se bojijo skrajnežev, ki se zavzemajo, da bi furlanščina postala obvezni učni jezik, so pa še drugi, ki uporabljajo v tej zvezi besedo „Talibani” (tisti brez Toyote)
Glede rabe furlanske besede „taleban”, se mi zdi boljša oblika furl. „talibân”,
talibân je iz arab. /t'a:liba:n/
sestavljena iz:
ط = t' (emfatični t)
ا = a:
ل = l
ب = b
ا = a:
ن = n
pomeni pa „študentje” (po domač „študentarija”), tudi jaz sem bil študent torej tâlib.
Predlagam za furlanski pravopis:
moška edn.: „il tâlip” ’Talib’
m. mn.: „i talibân” ’Talibani’ (etimološka varianta) ali „i tâlips”
kot pri Poljakih: pl. talibowie < talib + -owie s poljsko množino –owie
ali po rusko: pl. Талибы (=taliby) < Талиб (=talib) + ы (=y) mn.
Italijani imajo „i Talebani”, furlansko „talebans” posnema italijansko besedo.
Slovenci imamo „Talibi” in „Talibani”, pravilnejša je nedvomno „Talibi”, ampak narod im raje „Talibani”.
Moj neobjavljeni furlansko-slovenski slovar (v tem trenutku 38 tisoč lem) vsebuje tudi:
taliban [tali'ban] adj talibanski; leât cun “Al Qaida”, al smire di fâ sù un stât islamic sul stamp ~. (Pa 03/4);
~ m taliban m
to ne bo v redu, mogoče bolje:
tâlip ['ta:lip], -be adj talibanski;
~ m (pl talibân/tâlips) taliban m
talibân [tali'ban] → pl od tâlip.
talibân, talibanic, talibanisim, talibanistic e.v.i.
Kaj mislite?
Oznake:
etimologija,
etimologjie,
furlan,
furlanščina,
grafie,
pravopis,
sloven,
slovenščina
nedelja, 26. avgust 2007
iperidentificazion 2 / nadistovetenje 2
Par prin jo – di sloven che al vîf in Austrie dongje dal confin cu la Cechie - no cognòs la situazion concrete o miôr la cuestion de iperidentificazion in Friûl o cun altris peraulis plui dopradis „furlans talianons”.
Il fenomen al esist – dificil dineâlu – però par no jessi malintindût, no volarès segnâ in neri chel che al met sù il gaban plui comut (in Carintie il gaban todesc, o cognòs miôr la situazion dai slovens) e dopo nol fâs mal a dinissun, - però o fasarès la tumie a chei (o criticarès chei) che a mostrin un compuartament agressîf e intolerant viers la lôr viele identitât o viers rapresentants de viele identitât.
A mi mi lambiche o no mi plâs cheste agressivitât e intolerance – la storie e cognòs un grum di esemplis, p.e. naziscj todescs di divignince sclave (polache, slovene e v.i.). Te seconde vuere mondiâl - secont gno nono - un grum di naziscj o dai membris dal Gestapo in Slovenie (a Bled dulà che al jere la centrâl de Gestapo) a fevelavin la lenghe slovene, ma a disevin simpri che a son todescs e no àn nuie a cefâ cui slovens, il sloven lu àn cjapât sù a câs.
O il esempli de ete di mieç, serps deventâts musulmans si batevin cuintri i serps, la plui part dai musulmans otomans in Europe e jere di divignince serbe, il serp al jere ancje une des lenghis uficiâls tal imperi osman.
Ma il plui innomeât esempli e je la vite de figure bibliche Pauli, il ex-persecutôr Sauli.
Il fenomen clamât „iperidentificazion” al esist, al è un compuartament psicilogjic gjenerâl, sedi o fevelìn p.e. di identitât sessuâl, tossicodipindince, educazion, sociâl (status siôr – puar) o ancje la identitât nazionâl.
Najprej ne poznam najbolje vprašanje „hiperidentifikacije (nadidentifikacija ali nadistovetenje?)” ali pre-poitalijanjenih Furlanov.
Pojav obstaja – težko ga je zanikati – toda nimam namena očrniti te, one ki se gredo neke druge identitete, dokler ne moti druge, naj bo kdor hoče, samo motijo me oni, ki se potem vedejo agresivno proti bivših sotrpinov.
Poznamo mnoge naciste slovanskega porekla, konkretno je mnogo nacistov govorilo slovensko, te so se seveda naučili čisto po naključju, takorekoč „usput”, seveda so Nemci s Slovenci nimajo nič.
Ali primer iz Srednjega veka, Srbi na osmanskem dvoru, bilo jih je toliko, da je bila srbščina tudi uradni jezik v Osmanskem carstvu.
Kdo ne pozna biblijske zgodbe o Pavlu in Savlu?
Il fenomen al esist – dificil dineâlu – però par no jessi malintindût, no volarès segnâ in neri chel che al met sù il gaban plui comut (in Carintie il gaban todesc, o cognòs miôr la situazion dai slovens) e dopo nol fâs mal a dinissun, - però o fasarès la tumie a chei (o criticarès chei) che a mostrin un compuartament agressîf e intolerant viers la lôr viele identitât o viers rapresentants de viele identitât.
A mi mi lambiche o no mi plâs cheste agressivitât e intolerance – la storie e cognòs un grum di esemplis, p.e. naziscj todescs di divignince sclave (polache, slovene e v.i.). Te seconde vuere mondiâl - secont gno nono - un grum di naziscj o dai membris dal Gestapo in Slovenie (a Bled dulà che al jere la centrâl de Gestapo) a fevelavin la lenghe slovene, ma a disevin simpri che a son todescs e no àn nuie a cefâ cui slovens, il sloven lu àn cjapât sù a câs.
O il esempli de ete di mieç, serps deventâts musulmans si batevin cuintri i serps, la plui part dai musulmans otomans in Europe e jere di divignince serbe, il serp al jere ancje une des lenghis uficiâls tal imperi osman.
Ma il plui innomeât esempli e je la vite de figure bibliche Pauli, il ex-persecutôr Sauli.
Il fenomen clamât „iperidentificazion” al esist, al è un compuartament psicilogjic gjenerâl, sedi o fevelìn p.e. di identitât sessuâl, tossicodipindince, educazion, sociâl (status siôr – puar) o ancje la identitât nazionâl.
Najprej ne poznam najbolje vprašanje „hiperidentifikacije (nadidentifikacija ali nadistovetenje?)” ali pre-poitalijanjenih Furlanov.
Pojav obstaja – težko ga je zanikati – toda nimam namena očrniti te, one ki se gredo neke druge identitete, dokler ne moti druge, naj bo kdor hoče, samo motijo me oni, ki se potem vedejo agresivno proti bivših sotrpinov.
Poznamo mnoge naciste slovanskega porekla, konkretno je mnogo nacistov govorilo slovensko, te so se seveda naučili čisto po naključju, takorekoč „usput”, seveda so Nemci s Slovenci nimajo nič.
Ali primer iz Srednjega veka, Srbi na osmanskem dvoru, bilo jih je toliko, da je bila srbščina tudi uradni jezik v Osmanskem carstvu.
Kdo ne pozna biblijske zgodbe o Pavlu in Savlu?
sreda, 22. avgust 2007
i gnûfs convertîts / novi konvertiti
Îr o fevelavi cuntun gno amì, ancje lui lessicolic, dal fenomen psicologjic dai gnûfs convertîts.
I "gnûfs convertîts" dispès a mostrin une iperidentificazion cul gnûf ambient, cul gnûf mût di vivi (p.e. ex-fumadôr cuintri i fumadôrs), cu la gnove religjon, cu la gnove patrie, cu la gnove lenghe - o plui concret cu la lenghe di maiorance.
Di lenghist mi interesse di plui l'ultin câs: la identificazion o miôr la iperidentificazion cu la lenghe di maiorance.
Tal stes contest o viôt ancje la invenzion dal popul dai "Windisch" in Carintie, un construt, ancje doprât dai naziscj tal timp de ocupazion nazistiche, une identitât intermedie tra il sloven e il todesc par dâ une man ae minorance slovene in Carintie a passâ al cjamp todesc.
Propit chei che abandonin la lôr identitât di minorance par meti sù il gaban plui comut e sigûr di maiorance, propit chei a mostrin dispès un compuartament agressîf e intolerant viers la lôr viele identitât par reson di provâ la lôr gnove identitât (in chest câs todescje) e par cjatâ il bon acet intal gnûf cjamp.
Però ae democrazie a coventin chei altris che a son responsabii pe diviersitât, pe impinions diviersis ancje se ae maiorance no i plâs. (o ise la democrazie la ditature de maiorance?)
novi konvertiti
Včeraj sem se pogovarjal z enim prijateljem, tudi trati čas s slovaropisjem, o psihološkem pojavu "novih konvertitov".
Novi konvertiti pogosto razvijejo hiperidentifikacijo z novim okoljem, z novim načinom življenja (npr. bivši kadilec proti kadilcem), z novo vero, z novo domovino, z novim jezikom - točneje z večinskim jezikom.
Kot jezikoslovec se zanimam za zadnji primer, identifikacija ali bolje hiperidentifikacija z večinskim jezikom, z večinskim narodom.
V tem sklopu vidim tudi izumljeno vindišarstvo na Koroškem, konstrukt, ki so se ga posluževali svojčas tudi nacisti, gre za tvorjene prehodne identitete, ki olajša slovenski manjšini "na fini način" prehod v nemštvo.
Ravno ti, ki so zavrgli svojo manjšinsko identiteto, da bi zaplavali v oni pravi smeri toka, ravno ti kažejo pogosto napadalno in netolerantno vedenje nasproti svoji odvrženi identiteti, da bi dokazali svojo brezpogojno pripadnost novi skupini in si utrdili položaj v novem taborju.
Demokracija potrebuje one druge, tudi če to večini ni všeč (ali je demokracija diktatura večine?)
I "gnûfs convertîts" dispès a mostrin une iperidentificazion cul gnûf ambient, cul gnûf mût di vivi (p.e. ex-fumadôr cuintri i fumadôrs), cu la gnove religjon, cu la gnove patrie, cu la gnove lenghe - o plui concret cu la lenghe di maiorance.
Di lenghist mi interesse di plui l'ultin câs: la identificazion o miôr la iperidentificazion cu la lenghe di maiorance.
Tal stes contest o viôt ancje la invenzion dal popul dai "Windisch" in Carintie, un construt, ancje doprât dai naziscj tal timp de ocupazion nazistiche, une identitât intermedie tra il sloven e il todesc par dâ une man ae minorance slovene in Carintie a passâ al cjamp todesc.
Propit chei che abandonin la lôr identitât di minorance par meti sù il gaban plui comut e sigûr di maiorance, propit chei a mostrin dispès un compuartament agressîf e intolerant viers la lôr viele identitât par reson di provâ la lôr gnove identitât (in chest câs todescje) e par cjatâ il bon acet intal gnûf cjamp.
Però ae democrazie a coventin chei altris che a son responsabii pe diviersitât, pe impinions diviersis ancje se ae maiorance no i plâs. (o ise la democrazie la ditature de maiorance?)
novi konvertiti
Včeraj sem se pogovarjal z enim prijateljem, tudi trati čas s slovaropisjem, o psihološkem pojavu "novih konvertitov".
Novi konvertiti pogosto razvijejo hiperidentifikacijo z novim okoljem, z novim načinom življenja (npr. bivši kadilec proti kadilcem), z novo vero, z novo domovino, z novim jezikom - točneje z večinskim jezikom.
Kot jezikoslovec se zanimam za zadnji primer, identifikacija ali bolje hiperidentifikacija z večinskim jezikom, z večinskim narodom.
V tem sklopu vidim tudi izumljeno vindišarstvo na Koroškem, konstrukt, ki so se ga posluževali svojčas tudi nacisti, gre za tvorjene prehodne identitete, ki olajša slovenski manjšini "na fini način" prehod v nemštvo.
Ravno ti, ki so zavrgli svojo manjšinsko identiteto, da bi zaplavali v oni pravi smeri toka, ravno ti kažejo pogosto napadalno in netolerantno vedenje nasproti svoji odvrženi identiteti, da bi dokazali svojo brezpogojno pripadnost novi skupini in si utrdili položaj v novem taborju.
Demokracija potrebuje one druge, tudi če to večini ni všeč (ali je demokracija diktatura večine?)
Oznake:
Austrie,
Avstrija,
carintie,
jezikoslovje,
Koroška,
lenghistiche,
psicologjie,
psihologija
sobota, 18. avgust 2007
Prekmurski
cartel bilengâl sloven / ongjarês
Il17 di Avost e je la fieste nazionâl slovene che e ricuarde il fat che 17.8.1919 il Prekmurje (par furlan al di là de aghe Mure) al fo assegnât al Ream SHS (par sloven: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev o par furlan il ream dai serps, cravuats e slovens) che al deventà plui tart cul 3.10.1929 il Ream di Jugoslavie.
I 900 agns sot de Ongjarie a àn lassât olmis, i slovens o i "Prekmurci" di al di là de aghe a doprin la lôr lenghe, un lengaç cuntun vocalisim influençât dal ongjarês, tant che i ongjarês a cognossin lis vocâls ü e ö, p.e. dünoti ’bati’, vöni ’fûr’, e cun plui di mil peraulis di divignince ongjarese:
p.e.
čunta ’vuès’ < ongj. csont
gezero 'mil' < ongj. ezer
labda ’bale’ < ongj. labda
labuška ’cit, pignate’ < ongj. lábos
lakat ’sieradure’ < ongj. lakat
legvar 'confeture’ < ongj. lekvár
pincejr ’ camarîr, chelar’ < ongj. pincér
o calcs semantics e sintatics dal ongjarês, p.e.
ongj. rá jönni > gor priti 'cjapâ sù, aciertâ'; ongj rá 'su, sù' = gor + jönni ’rivâ’ = priti
Ma il lengaç al à conservât (tant che il rosean) peraulis arcaichis slovenis, che tal rest dal teritori sloven no lis cognossin plui.
p.e. gučati < dal verp arcaic 'golčati', "fevelâ",
cul svilup ol > u: golčati > gounčati > gučati tant che p.e.: dugo 'a dilunc, dopomai' < dolgo
la coniunzion »no« (< ino) 'e'
il lengaç al à conservât ancje il duâl tal feminin, e te flession verbâl –ve:
midve delave '(dôs feminis) o lavorìn'
In Prekmurje ducj a doprin la lôr lenghe mari ancje te vite uficiâl, però la lenghe no je deventade une lenghe uficiâl.
Il furlan al è une lenghe literarie e lenghe uficiâl, ma il furlan no lu doprin masse.
Il prekmurski nol è uficiâl, ma la int lu dopre.
17. avgust je slovenski praznik v spomin na priključitev Prekmurja 17.8.1919 kraljevini SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev), kasneje 3. oktobra 1929 preimenovana v kraljevino Jugoslavijo.
900 let življenja znotraj madžarske države je pustilo sledove, Prekmurci uporabljajo svoj jezik, vokalizem s svojimi üji, öji (npr. dünoti ’udariti’, vöni ’zunaj’) spominja na madžarski, več kot tisoč besed je prevzetih neposredno iz madžarščine,
npr.
čunta ’kost’ < madž. csont
gezero 'tisoč' < madž. ezer
labda ’žoga’ < madž. labda
labuška ’lonec’ < madž. lábos
lakat ’ključavnica’ < madž. lakat
legvar 'marmelada' < madž. lekvár
pincejr ’natakar’ < madž. pincér
mnogo je tudi kalka (prevedenega po vzorcu) iz madžarščine:
madž. rá jönni > gor priti 'ugotoviti'
madž. rá = gor + jönni = priti
Jezik je, predvsem zaradi svoje obrobne lege podobno kot rezijanščina, koroška narečja, ohranil mnogo starega, kar je drugod šlo v pozabo npr.
npr. gučati < iz starejšega golčati ’govoriti', z razvojem ol > u: golčati > gounčati > gučati kot npr. dugo < dolgo.
veznik no (stprekm. ino) 'in'
dobro je ohranjena dvojina v ženski sklanjatvi,
in pri glagolu ženski spol stara končnica –ve: midve delave, midve razturave, te razlagave ka delave..
Furlanščina je književni in uradni jezik, "skrivnost" Furlanov je, da ga (kaj dosti) ne rabijo.
Prekmurski ni uradni (samo v protestantski cerkvi), toda narod ga pridno rabi.
Oznake:
jeziki,
jezikoslovje,
lenghis,
lenghistiche,
madžarščina,
ongjarês,
prekmurski,
slovenie,
slovenija
Naročite se na:
Objave (Atom)