Udin e conte vs. Udin al conte / Gospa ali gospod Videm

O ai let cun interès l´ultin numar de Patrie – no pal ultin o soi deventât un dai colaboradôrs di chest zornâl impuartant - e la interviste a Zuan Nazzi “Nazzi cuintri dut e ducj?”
Dopo agns e agns di lavôr no si è rassegnât a pleâ la schene sot dal re di Babel (par doprâ une frase bibliche), al critiche il mût di spindi bêçs di bande des organizazions uficiâls cul sostegn di chel e di chest.
Mi displâs il fat – simpri de posizion neutrâl di sloven cjalant dut di difûr – che di une bande »a son in pôcs i furlans« e di altre bande »no cjatin la strade juste par meti adun i fuarcis« p.e. scrivi un dizionari di riferiment (viôt p.e. la Biblie stampade cu lis pipis..)
No pal ultin il dizionari (furlan – sloven plui o mancul 40 mil lemis) lu scrîf ancje jo za plui di dîs agns, tacant cu la grafie de SFF daspò cun chê di Lamuele e cumò cu la uficiâl (o Lamuele 2), ma dibant, ancje jo o lavori di bessôl cence un sostegn conret, ma o ai decît di tignî dûr a doprâ la grafie uficiâl – rispiet pe energjie di Nazzi, però la normalizazion de lenghe e la grafie e je une robe fondamentâl, nol si trate di pleâ la schene sì e no, la grafie e je stade acetade cuntun consens politic, une leç o »la constituzion de lenghe« –
O cjati (la mê opinion personâl) che la soluzion uficiâl biele e sedi in ogni câs miôr des pipis che no àn nuie a ce fâ cul mont latin, nancje il rumen di spirt mieç slâf nol dopre lis pipis.
Alc altri:
“Udin e conte” o “Udin al conte”?
Nazzi (simpri la interviste): “No si pues mandâ a insegnâ int che
no sa lis robis, opûr mi ven iniment un esempli:
la trasmission «Udin e conte». Cemût si fasial
a sbaliâ a partî dal titul! Udin al è masculin, no
feminin! Ju scolti chei zovins, a son ancje brâfs te
intenzion, ma ce becanots che a tirin fûr!”

Udin al pues jessi masculin tant che Triest, però »la citât di Udin« e je feminine –
E secont l'ultin »Udin e conte« al significhe :
»La citât (UDIN)“ e conte > la citât – che si clame Udin – e conte.

Ce pensaiso?

La vichipedie furlane:
“Udin e je la capitâl dal Friûl; e je situade intal Friûl centrâl, intune posizion strategjiche: e je une citât di plui di 97.000 abitants……”





Gospa ali gospod Videm

Z zanimanjem sem bral zadnjo številko mesečnika Patrie (ustrezno povezavo najdete na desni strani) – nenazadnje že nekaj časa sodelujem – in predvsem intervju s slovaropiscem Zuanom Nazzijem, članek z naslovom “Nazzi cuintri dut e ducj? (Nazzi proti vsem)”
Po dolgih letih neomajnega in »neplačanega« dela res ni šel na kolena, temveč graja način, kako uradne organizacije mečejo denarje (skozi okno) s podporo tega in onega.
Meni je žal – seveda iz slovenskega gledališča – da po eni strani »je itak malo Furlanov« po drugi pa »jim nekako ne gre vkup«, da bi se zmenili in spravili na skupni tir, nekako klasika majhnih združb morda. Tako do danes še ni bil spisan merodajni slovar – tudi pri Slovencih je trajalo šele v 20. stoletju, prej so bili posamezniki kot Pleterski.
Tako se tudi jaz postavim v vrsto z mojim slovarjem (furlansko – slovenski 40 tisoč enot), ki ga že malo večnost sestavljam, ampak vseeno velja uporabljati uradno priznani pravopis oziroma črkopis, ki je vsekakor boljša rešitev kot črkopis s strešicami, saj te že same po sebi ne sodijo v nek latinski- romanski črkopis, niti na pol slovanska romunščina jih ne rabi.

Tretja učna ura / La tierce lezion

V knjigárni / In librarie

Imáte slovárje? Vêso dizionaris?
Imámo nóvi furlánsko slovénski slovár! O vin il gnûf dizionari furlan-sloven!
Kóliko stáne ta knjíga? Trop costial chest libri?
Desét évrov in pétdeset stotínov. Dîs Euros e cincuante centesims.
To je prevèč dragò záme. Al è masse cjâr par me.
Prídem drúgič. O ven une altre volte.


poslušajte tukaj / scoltait achì


Besede:

Us ripuarti simpri:
NONS __ nominatîf e gjenitîf tant che tai vocabolaris latins
p.e.
ime, imena = nomen, nominis
slovar, -ja (=nominatîf: slovar, gjenitîf: slovarja)

ADIETÎFS
masculin, feminin, neutri
nov, -a, -o (nov, nova, novo)
lep, -a, -o (lep, lepa, lepo)

VERPS
l´infinitîf e la prime singolâr
p.e.
priti (inf.), pridem (1 sg)
La base de peraule e je la 1 sg mancul desinence: PRIDE-




knjigárna, -e (femin.) – librarie // knjigarni (locatîf)

Imáte ? / ali imate ? – vêso // 2 PL di IMETI (+ acus.)

slovár, -ja (masc) - dizionari // slovarje acus. pl

nov, -a, -o (adiet.) – gnûf, gnove // novi (acus.)

kóliko ? (pron) – cetant, trop ?

kóliko stáne ? - Trop costial ?

ta, ta, to (pron demonst.) // chest, cheste

knjíga, -e (fem) – libri

desét (numerâl) – dîs

évro, -a (masc) - Euro

in (co) – e

pétdeset (numerâl) – cincuante

stotín, -a (masc) – centesim // stotinov (gen pl)

drag, -a, -o – cjâr

záme ['zame] < za mene – par me

mène ['mεne] (pron pers) (acus e gjen di “jaz”) - me

príti (inf), pridem (1sg) – vignî // pride-m, -š, -0

drúgič – une altre volte

poslušajte tukaj / scoltait achì




Kako se reče po furlansko?
V skoraj vseh jezikih uporabljajo ime „Kosovo”, srbsko različico. Madžari uporabljajo npr. Koszovó, po slovensko Kosovo.
V furlanščini je statistično gledano - sodeč po guglu - furlansko „Kosovo” najpogostejša oblika, toda dostikrat beremo tudi „Cossovo” in „Kossovo”.
Turščina z ozirom na albansko obliko „Kosovë”, imenuje deželo „Kosova”, bili so tudi med prvimi, ki so priznali neodvisnost.
Predlagal bi za furlanščino „Cossove” ali „Kosove”, s členom torej „la Cossove” ali „la Kosove”.
Čeprav zdi se mi, da imajo na Kosovu druge probleme.



Cemût si disial par furlan?
In scuasit dutis lis lenghis a doprin il non „Kosovo” la variant serbe. I ongjarês a doprin p.e. Koszovó, par sloven Kosovo.
Par furlan statistichementri doprant il google la variant plui doprade e je Kosovo, però vonde dispès si pues lei ancje Cossovo e Kossovo.
La lenghe turche rispiet ae forme albanese „Kosovë” e clame il paîs „Kosova”, a jerin ancje un dai prins a ricognossi indipendence.
O proponarès par furlan Cossove o Kosove, cul articul la Cossove o la Kosove, rispiet al gjenâr feminin de peraule.
Però mi pâr in Cossove a àn altris problemis.



besede / peraulis

Kako se reče? Cemût si disial?
Kako se reče po slovensko / po nemško / po italijansko / po srbsko
= par sloven / todesc / talian / serp

v [u] (prep. + locatîf-lûc, acusatîf direzion) – in/a

vseh [u'sex] locatîf plurâl di VES „dut”

imé (neutr), gjen. imena – non

razlíčica - variant

Madžàr – ongjarês (omp), Madžárka – ongjarese (femine)

Madžárska (fem.) – Ongjarie

npr. – p.e.

furlánščina – la lenghe furlane, il furlan
v furlanščini = locatîf „inte lenghe furlane”

statistično - statistichementri

dostikrat = vonde dispès

beremo = o leìn (di sore però tal test impersonâl si pues lei, si lei
dal verp BRATI "lei":
SG bere-m, bere-š, bere
DU bere-va, bere-ta, bere-ta
PL bere-mo, bere-te, bere-jo

turščina = la lenghe turche

Turčija, -e (fem) – Turchie

albanski, -a, -o (adietîf m/f/n) - albanês

Albanija, -e - Albanie

dežela (fem.) – paîs

bil, bila, bilo – part. Pass. di BITI „jessi” // bil sem = o soi stât

imenovati, imenujem – clamâ

ki (pron relatîf) - che

med (prep. + instrumentâl) – tra // med prvimi = tra i prins

priznati (classe I.: prizna-m, -š, -0...) – ricognossi

neodvisnost (fem.) - independence

predlagal – part pass di PREDLAGATI „proponi”
predlagal bi – o proponarès

za (prep + acusatîf) – par
furlanščino (acusatîf di furlanščina)

s (prep + instrumentâl) – cun

torej – duncje

zdi se mi – mi pâr

imajo // 3pl di IMETI „vê”

druge // fem. Pl di drug, -a, o – „altri”

problem (masc) - probleme


poslušajte tukaj / scoltait achì



Slovnica / Gramatiche


BESEDOTVORJE / LA FORMAZION DES PERAULIS
l’elementut –ŠČINA al significhe „LENGHE”
p.e.
Base de peraule FURLAN + –ŠČINA > FURLANŠČINA „LA LENGHE FURLANE”
SLOVEN + ŠČINA > SLOVENŠČINA
LATIN + ŠČINA > LATINŠČINA »il latin«
NEM + ŠČINA > NEMŠČINA »il todesc«


Base: SLOVEN-

Esempli di formazions:

SLOVEN-EC = sloven (persone)
SLOVEN-KA = slovene (persone)
SLOVEN-SKI, -SKA, -SKO = sloven, -e adietîf
SLOVEN-ŠČINA = la lenghe slovene
SLOVEN-ITI = verp »fâ sloven“
SLOVEN-IJA = Slovenie
SLOVEN-STVO = slovenitât
SLOVEN-SKOST = slovenitât

e v.i.


PREDLOG / PREPOSIZION

Predlogi kraja / Preposizions di pueste

Lis preposizions di pueste NA, OB, V (par furlan in/a) si doprin cul locatîf e cul acusatîf.
Tant che inte lenghe latine si dopre il locatîf (il latin al dopre il ablatîf) pal lûc concret "a Udin, a Lubiane, a Triest"
e l´acusatîf invezit pe direzion: "o voi a/viers Udin (direzion)"

v + locatîf:
v Ljubljani = a Lubiane, v Sloveniji – in Slovenie


v + acusatîf:
(grem) v Ljubljano = (o voi) a Lubiane
(grem) v Furlanijo = (o voi) in Friûl





VERP
reči – dî //
RE-ČI cun infinitîf par -ČI
une peraule impuartante e doprade, e fâs part de classe IV.

Formazion:
Base REČE + desinencis
SG –M, -Š, -0
DUÂL -VA, -TA, -TA
PL -MO, -TE, -JO

SG
jaz rečem – jo o dîs
ti rečeš - tu tu disis
on (ona, ono) reče - lui al dîs, jê e dîs

DUÂL
midva rečeva – (dome dôs personis) nô o disìn
vidva rečeta - vô o disês
onadva rečeta - lôr a disin

PL
mi rečemo - nô o disìn
vi rečete - vô o disês
oni rečejo - lôr a disin


Cussì ancje p.e. NESTI „puartâ”:
Base NESE+ desinencis:
SG NESE-M, NESE-Š, NESE
DUÂL NESE-VA, NESE-TA, NESE-TA
PL NESE-MO, NESE-TE, NESE-JO

Alore vonde imparâ lis desinencis, nol è masse dificile, nomo?

I tâlips o i talibân / Talibi ali Talibani

O cjali lis robis di lontan fûr dal barcon sloven (tant che Eliseu tal „Prime di Sere” di Sgorlon), a son chei, furlans, cun ferbince a pro de lenghe furlane, altris ancje lôr furlans si batin cuintri e a àn pôre dai „estremiscj” che a vuelin fâ obligatori l’insegnament dal furlan,
di che altre bande a son ancje chei che a doprin la peraule „talebans” (cence la Toyota).
Ce che al rivuarde l'ûs de peraule „taleban”, a mi mi pâr plui corete la variant „talibân”,
talibân al diven de peraule arabe /t'a:liba:n/
componude di:
ط = t' (t emfatic)
ا = a:
ل = l
ب = b
ا = a:
ن = n
e e vûl dî „students”, ancje jo o jeri student o par arap un tâlib.

O proponarès, viodût che la peraule si dopre vulintîr, tant che variant uficiâl:
masc. sg.: „il tâlip”
masc. plurâl: „i talibân” (la variant etimologjiche) o „i tâlips”
tant che par polac: pl. talibowie < talib + -owie cul plurâl polac –owie
opûr par rus: pl. Талибы (=taliby) < Талиб (=talib) + ы (=y) plurâl
I talians a doprin „i Talebani” il furlan „talebans” fat sù sul stamp talian mi pâr che al sedi un talianisim.
I slovens a doprin „Talibi” e „Talibani”, la version corete e je cence dubi „Talibi”, ma la int e dopre „Talibani”.
Il gno dizionari furlan-sloven no publicât (al moment al conten 38 mil lemis), ancje
il leme:
taliban [tali'ban] adj talibanski; leât cun “Al Qaida”, al smire di fâ sù un stât islamic sul stamp ~. (Pa 03/4);
~ m taliban m

ma cussì nol va ben, forsit miôr:

tâlip ['ta:lip], -be adj talibanski;
~ m (pl talibân/tâlips) 1. taliban m 2. FIG skrajnež m, ekstremist m.
talibân [tali'ban] → pl od tâlip.
talibân, talibanic, talibanisim, talibanistic e.v.i.
p.e. il talibanisim dai talibân o dai tâlips...

Ce pensaiso?





Gledam stvari skozi slovensko okno (kot Eliseu v Sgorlonovem furlanskem romanu „Prime di Sere”), so Furlani, ki bijejo boj v dobro furlanščine, drugi, tudi oni Furlani, so proti in se bojijo skrajnežev, ki se zavzemajo, da bi furlanščina postala obvezni učni jezik, so pa še drugi, ki uporabljajo v tej zvezi besedo „Talibani” (tisti brez Toyote)

Glede rabe furlanske besede „taleban”, se mi zdi boljša oblika furl. „talibân”,
talibân je iz arab. /t'a:liba:n/
sestavljena iz:
ط = t' (emfatični t)
ا = a:
ل = l
ب = b
ا = a:
ن = n
pomeni pa „študentje” (po domač „študentarija”), tudi jaz sem bil študent torej tâlib.

Predlagam za furlanski pravopis:
moška edn.: „il tâlip” ’Talib’
m. mn.: „i talibân” ’Talibani’ (etimološka varianta) ali „i tâlips”
kot pri Poljakih: pl. talibowie < talib + -owie s poljsko množino –owie
ali po rusko: pl. Талибы (=taliby) < Талиб (=talib) + ы (=y) mn.
Italijani imajo „i Talebani”, furlansko „talebans” posnema italijansko besedo.
Slovenci imamo „Talibi” in „Talibani”, pravilnejša je nedvomno „Talibi”, ampak narod im raje „Talibani”.
Moj neobjavljeni furlansko-slovenski slovar (v tem trenutku 38 tisoč lem) vsebuje tudi:
taliban [tali'ban] adj talibanski; leât cun “Al Qaida”, al smire di fâ sù un stât islamic sul stamp ~. (Pa 03/4);
~ m taliban m

to ne bo v redu, mogoče bolje:

tâlip ['ta:lip], -be adj talibanski;
~ m (pl talibân/tâlips) taliban m
talibân [tali'ban] → pl od tâlip.
talibân, talibanic, talibanisim, talibanistic e.v.i.

Kaj mislite?

il talian atôr pal mont / italijanščina po svetu

Pe fin de setemane o sin lâts in Ongjarie a Győr, o lin scuasit ogni setemane o in Ongjarie
o in Cechie (o sin a stâ dongje dal confin).
30 grâts, la aghe cjalde des termis di Győr, ai fruts ur plasevin i nemâi dal Zoo.
Cuant che o passavin pe place „főtér” o ai viodût chest camion ongjarês cu la scrite „trasporti internazional” e o tacavi a domandâmi ce fin aial fat il talian (la lenghe) emigrât pal mont?
In Slovenie e in Croazie, Bosgne, Serbie (di gnûf unîts rivuardant la pize) si mangje la „pica” o la „pizza” intune „pizzerija” o “picerija” o “piceria” o “picarija”.
Tal sloven e cravuat la version corete e je dome “pica” e “picerija”
In Ongjarie a disin [‘pidze:ria], i ristorants ju clamin “pizzeria” e “pidzéria”.
Par furlan ben clâr: pize e pizerie.
Buine e je ancje la sztracsatella ongjarese e la nestre stračatela in Slovenie.
Ancje jo o dîs simpri “lambordžini”.
Ma ancje a Kandahar a mangjin la pize (merecane): "U.S. soldiers serving in the sprawling Kandahar base have their own Burger King, Subway and Pizza Hut " (Ottawa Citizen Home)

Za konec tedna smo bili na Madžarskem v Győru, skoraj vsak teden gremo ali na Madžarsko ali na Češko (smo blizu meje).
30 stopinj, vroča voda v győrskih toplicah, otrokoma so se dopadli živali v živalskem vrtu.
Ko smo se sprehajali po glavnem trgu „főtér”, mi je v oči padel madžarski tovornjak z napisom „trasporti internazional” na ceradi in začel sem se spraševati, kje in kako je končala izseljena italijanščina po svetu?
V Sloveniji in na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji (spet združeni glede pice) jedo „pico” ali „pizzo” v lokalu, ki se imenuje „pizzerija”, “picerija”, “piceria” ali “picarija”. (najbolj carska se mi zdi varianta „pizzerija”)
V slovenščini in hrvaščini je pravilna različica “pica” in “picerija”.
Na Madžarskem pravijo [‘pidze:ria], restavracije pa imenujejo “pizzéria” ali “pidzéria”. Pri Furlanih je to „pize” in „pizerie”.
Okusna je tudi madžarska “sztracsatella” ali naša slovenska “stračatela”.
Tudi jaz se ne morem odvaditi „lambordžini”-ja.
Tudi v Kandaharju natepavajo pice (amerikanske): "U.S. soldiers serving in the sprawling Kandahar base have their own Burger King, Subway and Pizza Hut " (Ottawa Citizen Home).