Sanc e tiere / Kri in zemlja

suburbi european / evropsko predmestje

Si fevele tant di integrazion dai imigrâts, ca di nô in Austrie e ancje in Gjermanie, nuie di strani viodût che la situazion sociâl austriache e je scuasit la istesse che no chê in Gjermanie.
La integrazion e je cence dubi necessarie, il probleme al è cjatâ lis misuris justis cence lâ a pericul di promovi une assimilazion platade.
Une part – forsit za la gran part – dai politics di chenti (par esempli il governadôr de Assie in Gjermanie o ca di me il nestri sindic) e cîr gnovis strategjiis par integrâ (miôr) i imigrâts, parcè che finmò no rivarin a fâlu.
Magari cussì no tai lôr voi integrazion e vûl dî “fâ todesc” “fevelâ todesc” e.v.i. cence badâ ai dibisugnis di chescj grups.
O cjati che cussì nol si varà sucès.
O pensi che ancje la maioritât - i todescj, i francês e.vi. – a vebin di mostrâ alc, tant che il cognossiment di base de lenghe e culture sedi la turche o arabe.
O cognòs di persone un esempli vîf di chest “mecanisim” (in fin dai fins ancje jo o soi un imigrât), si trate di un gno amì todesc, insegnant intune scuele a Berlin cuntun percentuâl une vore alt (80%) di turcs e araps.
Tal principi e jere dure pal insegnant todesc tal “ghetto” turc, nol saveve ce fâ, no lu à rispietât dinissun, a blestemavin par turc e arap stant che nol capìs. Cussì nol si podeve lâ indenant - lui a tacave a cjapâ sù il turc a un nivel di base e ancje almancul lis blestemis arabis.
Dopo chest dut al jere gambiât.
I fruts a jerin dal dut gambiât, a imparavin plui vulintîr, anzit lui al deventave un spezializât ce che al rivuarde lis blestemis arabis dal Liban.
I fruts a imparavin plui vulintîr l’inglês, a cjatavin fûr zûcs tant che voltâ blestemis dal turc in inglês e cussì indevant.
Ancje i gjenitôrs, araps dal Liban, turcs e curds de Anatolie, lu rispietavin,
si saludavin un cul altri za di lontan, anzit al sucedeve che cualchidun lu à
clamât a gustâ.
Vuê nol insegne plui in cheste scuele, lu àn mandât intun altri ghetto, un ghetto dai puars, todescj, int cence lavôr, violence, alcul, nol mancje nuie, e je dure - zovaressial imparâ la lenghe dai disocupâts?




Kri in zemlja

Veliko se govori o vključevanju tujcev v družbo, v Avstriji in tudi v Nemčiji,
avstrijska slika je v glavnem le omiljena kopija nemškega stanja.
Vključevanje je nedvomno potrebno, težko je le najti pravi recept, ne da bi se šli prikrite asimilacije.
Znaten del – mogoče celo večina – politikov v Avstriji in Nemčiji (npr. hesenski predsednik) išče in najde nove prijeme, kako bolje vključiti tujce, do zdaj ni bilo uspeha.
Žal gredo novosti v smeri postavljanja pogojev, preverjanje znanja nemškega jezika in kulture, ne da bi pri tem upoštevali potrebe dotičnih.
Mislim, da tudi tokrat ne bo uspeha.
Bolje bi bilo, če bi tudi večina – Nemci, Francozi – pokazali nekaj novega s svoje strani, npr. osnovno znanje jezika in kulture, v tem primeru turške in arabske.
To zmanjša razdaljo, olajša slabe občutke, poviša drugemu vrednost in nenazadanje znanje nikomur ne škodi.

Osebno poznam živi primer opisanega mehanizma (konec koncev tudi deloma iz lastnih izkušenj), gre za mojega nemškega prijatelja, ki je učitelj angleščine na neki šoli v Berlinu, kjer odstotek Turkov in Arabcov presega 80 odstotkov.
Na začetku je nemškemu učitelju v turškem getu trda predla, ni vedel, kaj naj stori, nobeden ga ni jemal resno, niso ga upoštevali niti malo, kakor je komu na pamet padlo, tako ga je po turško in arabsko preklinjal, saj itak ne razume.
Ker tako ni šlo več naprej, se je začel učiti turško in arabsko, najprej se je pa seveda pošteno lotil kletvic.
Ko je slišano kletvico napisal na tablo in začel javno prevajati, so se začudili in odenkrat je bilo vse drugače.
Začeli so ga spoštovati in otroci so sledili celo pouku angleščine, šli so se igrice prevajanja iz turščine v angleščino itd.
Tudi starši otrok, predvsem iz Libanona in Anatolije, so ga začeli drugače gledati, pozdravljali so ga spoštljivo že od daleč, zgodilo se je, da so ga vabili celo na kosilo.
Danes ne uči več na tej šoli, poslali so ga v drug geto, geto brezposelnih Nemcev, tudi tokrat trda prede – a bo kaj pomagalo, če se nauči jezik brezposelnih?

hello vin!

jo no soi un mago de leteradure o de leteradure furlane, ae domande cui esal il poete "nazionâl" furlan, o rispuindarès cun Pasolini, ma lu sai che si trate di un personaç une vore controvers, rivoluzionari e tragjic e no ducj a van dacuardi. In ogni câs al è impuartant vê un poete nazionâl tant che Prešeren, Goethe o Puškin, Dante.., parcè che al è un simbul tant che la bandiere specialmentri pai popui piçui.
Fevelant di prose, o cjati biele la opare "prime di Sere" di Sgorlon e "i Forescj" di A.Brusini-G.P. Linda.
Cumò cuant che mieze Europe e je vuluçade dal scûr de stagjon, almancul tes nestris bandis, ma piês ancjemò plui a nord, mi vegnin iniment lis peraulis (Prime di Sere): »A son nome cinc, e al è za scûr come in bocje«..
Fin hello vin! - vuê invezit al è biel timp, soreli e vuê (îr sere) si davuelzarà ancje la fieste merecane, la merecanade di impuartazion, ator pes stradis zovins e ancje i plui piçui vistîts a la mode nere di elovin, parcè no „hello vin!” o „e lu vin”
tant che secont il Vanzeli di Luche „parceche chest gno fi al jere muart e al è tornât a vivi, 24 al jere pierdût e lu vin cjatât”
(par sloven: 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹)



nisem ravno poznavalec književnosti ne svetovne, slovenske ali furlanske, na vprašanje, kdo je nacionalni pesnik (to ni vedno tudi najboljši) Furlanov, bi jaz predlagal Pasolinija (sicer bolj znan kot režiser), vem, da gre za sporno osebo, revolucijsko in tragično, glede njega niso vsi istega mnenja, eni ga imajo za največjega (kot v Sloveniji Prešerna), drugi ga imenujejo izkrivljenega kriminalca. V vsakem primeru bi bilo dobro priti do dogovora, pametno je imeti nacionalnega poeta kot je to Prešeren, Goethe, Puškin, Dante.., ker gre za simbol kot zastava, posebno za majhne narode kot so Slovenci, Furlanov pa je še trikrat manj.
Le redkokdaj sem dobil v roke kakšen pameten roman, ali se je dobro začel, ali sploh ne, ali pa je bil dolgčas od začetka do konca, bral sem tudi nekaj furlanskih, dobra sta se mi zdela Sgorlonov "prime di Sere" in "i Forescj" A.Brusinija-G.P. Linde.
Zdaj, ko smo spet v temi (ko gremo v in iz službe), kaj šele severneje, se spomnim začetka Sgorlonovega romana: »Komaj je ura pet, pa je že tema za ubit..«..
Danes je spet krasno vreme, danes (včeraj zvečer) ko praznujejo uvožene amerikanske razvade (konec koncev je tudi Božič v današnji obliki uvožen iz Amerike), po cestah je zdaj polno mladih, pa tudi najmanjših oblečenih v „hello vin!”-ske obleke ali po furlansko pisano „e-lu-vin” bi pomenilo „ej zdaj ga pa imamo” torej, zdaj ga pa imamo hudiča v črnem!

aghis di scaric / odtok

cjalant la television volint o no volint o cjalìn ancje lis publicitâts – al somee che propit nol sedi nuie ce fâ, al stufe, ma la robe che e romp i coions e ancje alc altri a son i reclams che a fevelin di detersîfs, ma il superlatîf de gradazion promozionâl a son i reclams che a rivuardin i lavôrs di smondeade dal WC o dal bagn.
O cjali la TV slovene, ongjarese, todescje e a voltis ancje la polache, taliane, serbe..
il campion dai reclams di tip WC e je la tv slovene – compliments!


odtok
ko gledam televizijo, hočeš nočeš, je treba tudi pogoltniti reklame – ni kaj, ampak stvar, ki mi gre najbolj na jetra pa še na kaj drugega, so reklame, ki nam približajo svet čistoče in neskončne beline, od čokolade popackanih majic, nasmejanih mamic in prijetno dišečih vonjav, presežnik v večstopenjskem oglaševalnem svetu so reklame, ki se lotijo odmaševanja zamašenih odtokov ali natančneje dogajanj izpod WC školjke.
Gledam slovensko, madžarsko, nemško in včasih še poljsko, italijansko, srbsko TV..
Prvak, daleč pred konkurenco, pri prikazovanju čistilnih reklam je slovenska TV – čestitamo!

pes di mâr / morske ribe

vinars:
ancje ca di nô in Austrie si mangje pes,
"o miôr a mangjin pes,
jo us dîs par me al è chel istès,
mi domandi cjalant lis stradis
trops sono i pes consumadis?
doman vueit il mâr
i pes o ai a cjâr..."
fin al 90% dai pes di mâr salvadis cjapâts a vegnin butâts vie,
pes di bas valôr economic

petek:
tudi Avstrijci jedo ribo,
petek je ribji dan,
- men je vsen pes -"pes" po furlansko pomeni "riba"
jutri bodo vse ribe polovili
ni čudno, ker:
zavržki, ob ulovu nezaželene ribe, se gibljejo do 90%
ali odstotek ulovljenih morskih rib, ki jih stran zmečljejo zaradi njihove nizke ekonomske vrednosti.
To velja predvsem za ulov morskih rakcev ipd.
Če poješ rakca, pristane takorekoč kakih pet rib v smeteh.

ferâi par dibant impiâts / zamanj prižgani žarometi

îr tornant di Ziersdorf, al jere za scûr come in bocje daspò lis gnûf, i contadins a lavoravin ancjemò sui cjamps sot la lûs artificiâl dai ferâi impiâts che si cjatin parsore de cabine dal tratôr,
i contadins si batin cu lis cartufulis (o patatis), si batin, parcè che a lavorin come mats, a lavorin tant parcè che a jerin simpri costrets a lavorâ tant (masse), fin a chel pont che il lavôr dûr al veve rivât a gambiâ e a formâ il caratar de int,
il caratar de int, ben cognossût des nestris bandis
sei o vin iniment la Austrie, Slovenie o il Friûl.

Par dî la veretât, a mi no mi plâs masse chest caratar, ma lu sai, che no je la colpe dai protagoniscj lavorant la tiere e je plui il resultat o la consecuence dal antagonisim storic "contadins" vs. "parons-instituzions (p.e. la glesie)".
Però di chê altre bande o ringrazi il mont contadin pal so impegn pe lenghe slovene e furlane, a jerin simpri daûr a lavorâ e cussì almancul i contadins slovens no vevin cjapât sù il todesc, no vevin timp a imparâ la lenghe dai parons.

Il produtôr numar 1 di patatis za tacant dal 2005 e je la nazion dal rîs la Chine.
Se lu fasin dut i chinês dibessôl, ce restial ai nestris contadins?
In Austrie la int e bute vie 20% dai aliments comprâts, in Britanie il 30-40 %.
E i plui brâfs di ducj a son lis Stâts Unîts, intai Stâts Unîts ogni dì a butin vie il 40-50 % di ducj i aliments. Cetantis toneladis di cartufulis, jogurt, miârs di litris di lat, formadis, fetis di salam, mortadelis, pagnuts?
Alore: un al lavore sot la lûs artificiâl cui ferâi impiâts e chel altri al bute vie dut :)


zamanj prižgani žarometi

Včeraj ko sem se vračal iz Ziersdorfa, bila je „t’ma ko za ubit“ ali pa temno kot pač je ob devetih zvečer ob tem letnem času, kmetje so še kar telovadili po svojih poljih pod umetno svetlobo, ki jo prozvajajo na vrhu traktorske kabine pripeti žarometi, kmetje so se, vse na to kaže, pošteno lotili krompirja, ki ta pač sam neče iz zemlje, delajo kot žival kot živina in vedno so bili prisiljeni garati do te mere, da je to težko delo skozi čas uspelo pustiti sledove na značaju ljudi, dobropoznan značaj naših krajev najsi gre za Slovenijo, Furlanijo ali Avstrijo, meni po pravici povedano ta značaj ni najbolj po volji.
Ni krivda na strani kmetov, je prej končno stanje ali posledica zgodovinskega antagonizma „kmet“ proti „gospodarjem-ustanovam (npr. cerkev).
Po drugi strani se zahvaljujem svetu kmetov, oni so bili tisti, ki so ohranili slovenski in furlanski jezik, kajti niso imeli časa, ne možnosti priti v stik z nemškim, oz. italijanskim jezikom.
Proizvajalec krompirja številka 1, od leta 2005, je država riža, Kitajska.
Če že vse delajo in iz- in pridelujejo Kitajci, zdaj še krompir, kaj še preostane našim kmetom?
V Avstriji ljudje zmečljejo v smeti 20% kupljenih živil, v Veliki Britaniji 30-40 %.
Najbolj pridni pa so Združene države, v Združenih državah vsaki dan pristane v košu za smeti 40-50 % živil. Koliko ton krompirja, jogurta, milijonov litrov mleka, salame in žemelj?
Torej: eden dela pod prižganimi žarometi, drug pa vse stran zmeče :)

Il Pasolini ongjarês / Madžarski Pasolini

Cjasarse

La television ongjare DunaTV e à mandât in onde il cine-documentari „La ragione di un sogno” di Laura Betti la amie e colaboradore di Pieri Pauli Pasolini. Mi impressione une vore il mont pasolinian che al da valôr ae vite di ogni dì e al da la tumie al mont intolerant e ae societât dal consum, ma plui di dut al è ancje un ambassadôr de lenghe furlane.
Ancje se, magari cussì no, tal film a fevelin simpri e dome di un „dialet talian”.
Tal fevrâr di ampassât o jeri lât a Cjasarse a cjatâ alc su di Pasolini, un museu, cualchi informazion o alc altri., in fin no vevi cjatât nuie (no vevin..o jeri cun mê famee), fûr di une tabele par talian „Centro studi Pier Paolo Pasolini” (ancje la lôr pagjine web e je dome par talian). Alc al è alc e nuie al è nuie, mi disevi, però pôc dopo o scugnivi tornâ indaûr cence nuie „Le visite al Centro..si effettuano su prenotazione...”.
Tal forest si cjatin ancje chei che si interessin une vore de lenghe furlane, che a àn ancje cjapât sù il furlan plui o mancul, ma ce disino chei turiscj cuant che in Friûl no puedin doprâ la lenghe, viodût che pardut ducj a rispuindin par talian e anzit in Cjasarse, un simbul de lenghe furlane, al è dut par talian.
A son ancje chei che a àn pôre di une furlanizazion dal Friûl, il furlan tes scuelis, e.v.i., – cjalant di fûr dal barcon sloven – jo dut chest no lu capìs.
Cjalìn la vite di Pasolini: il pari un nazionalist talian, la mari furlane no insegnave ai fruts la marilenghe, Pasolini emargjinât, bandît dai emargjinâts...infin vitime de intolerance.
Mi plâs la rispueste di Pasolini ae espulsion dal partît comunist:
„Malgrado voi, resto e resterò comunista, nel senso più autentico di questa parola.”
o salacor par furlan: „nocate voaltris, o resti e restarai comunist, tal sens plui autentic di cheste peraule.”



Madžarski Pasolini

Madžarska televizija DunaTV je prikazala dokumentarec „La ragione di un sogno” Laure Betti, prijateljice in sodelavke Piera Paola Pasolinija.
Spoštujem pasolinski svet, ki ceni vsakdanje življenje in ostro odklanja potrošniško družbo, predvsem pa je veleposlanik furlanščine.
Čeprav v filmu govorijo nekoliko mimo resnice vedno in le o nekem italijanskem narečju.
Februarja lanskega leta sem obiskal Casarso (po furlansko Cjasarse), mogoče bom našel kaj zanimivega o Pasoliniju, kak muzejček, kakšno spominsko hišico, našel (oziroma našli, bil sem z družino) nisem nič, razen neke table z italijanskim napisom „Centro studi Pier Paolo Pasolini” torej nek raziskovalni center o Pasoliniju (tudi njihova spletna stran je samo v italijanščini). No vsaj nekaj, bolje kot nič, sem si mislil, dokler nisem prebral naprej: „Le visite al Centro..si effettuano su prenotazione...”.
(=Za obisk je potrebna poprejšnja prijava..)

V tujini se najdejo privrženci furlanščine, ki so se je več ali manj dobro naučili in bi rad kakšno besedo tudi v njej spregovorili, kaj bodo rekli ti turisti, ko ugotovijo, da jim bodo v Furlaniji pridno odgovarjali v italijanščini, celo v Casarsi, Pasolinijev kraj in simbol furlanskega jezika, je vse (skoraj) v italijanščini.
So pa tudi tisti, ki se bojijo furlanizacije Furlanije, uvajanja furlanščine v šole itd. – če pogledam skozi slovensko okno – kako in kaj mi to vse ni jasno.
Poglejmo Pasolinijevo življenje: oče italijanski nacionalist, furlanska mati otroke ni naučila maternega jezika, Pasolini izobčen in izključen..na koncu žrtev (smrtna) nestrpnosti.
Všeč mi je Pasolinijev odgovor na njegovo izključitev iz komunistične partije:
(v italijanščini) „Malgrado voi, resto e resterò comunista, nel senso più autentico di questa parola.”
„Navlic vaši odločitvi, ostanem in bom ostal komunist, v najpristnejšem pomenu te besede.”

iperidentificazion 2 / nadistovetenje 2

Par prin jo – di sloven che al vîf in Austrie dongje dal confin cu la Cechie - no cognòs la situazion concrete o miôr la cuestion de iperidentificazion in Friûl o cun altris peraulis plui dopradis „furlans talianons”.
Il fenomen al esist – dificil dineâlu – però par no jessi malintindût, no volarès segnâ in neri chel che al met sù il gaban plui comut (in Carintie il gaban todesc, o cognòs miôr la situazion dai slovens) e dopo nol fâs mal a dinissun, - però o fasarès la tumie a chei (o criticarès chei) che a mostrin un compuartament agressîf e intolerant viers la lôr viele identitât o viers rapresentants de viele identitât.
A mi mi lambiche o no mi plâs cheste agressivitât e intolerance – la storie e cognòs un grum di esemplis, p.e. naziscj todescs di divignince sclave (polache, slovene e v.i.). Te seconde vuere mondiâl - secont gno nono - un grum di naziscj o dai membris dal Gestapo in Slovenie (a Bled dulà che al jere la centrâl de Gestapo) a fevelavin la lenghe slovene, ma a disevin simpri che a son todescs e no àn nuie a cefâ cui slovens, il sloven lu àn cjapât sù a câs.
O il esempli de ete di mieç, serps deventâts musulmans si batevin cuintri i serps, la plui part dai musulmans otomans in Europe e jere di divignince serbe, il serp al jere ancje une des lenghis uficiâls tal imperi osman.
Ma il plui innomeât esempli e je la vite de figure bibliche Pauli, il ex-persecutôr Sauli.


Il fenomen clamât „iperidentificazion” al esist, al è un compuartament psicilogjic gjenerâl, sedi o fevelìn p.e. di identitât sessuâl, tossicodipindince, educazion, sociâl (status siôr – puar) o ancje la identitât nazionâl.


Najprej ne poznam najbolje vprašanje „hiperidentifikacije (nadidentifikacija ali nadistovetenje?)” ali pre-poitalijanjenih Furlanov.
Pojav obstaja – težko ga je zanikati – toda nimam namena očrniti te, one ki se gredo neke druge identitete, dokler ne moti druge, naj bo kdor hoče, samo motijo me oni, ki se potem vedejo agresivno proti bivših sotrpinov.
Poznamo mnoge naciste slovanskega porekla, konkretno je mnogo nacistov govorilo slovensko, te so se seveda naučili čisto po naključju, takorekoč „usput”, seveda so Nemci s Slovenci nimajo nič.
Ali primer iz Srednjega veka, Srbi na osmanskem dvoru, bilo jih je toliko, da je bila srbščina tudi uradni jezik v Osmanskem carstvu.
Kdo ne pozna biblijske zgodbe o Pavlu in Savlu?

Il gambiament di lenghe (code-switching) / menjava koda

In rivuart aes situazions o miôr condizions dal ûs de lenghe di minorance, i sociolenghiscj (o almancul lu disarès jo) a fevelin di trê tips:
1 - al dopre la sô lenghe mari dome in situazions ecezionâls (rituâi, glesie, alcul, ..)
2 - al dopre la sô lenghe mari dome tai câs cuant che si cjate in presince dai "siei" (de minorance), invezit cuant che si cjate dongje di cualchidun che nol capìs la lenghe al dopre daurman la lenghe di maiorance.
3 - al dopre la sô lenghe mari ancje in presince di cualchidun che nol capìs la lenghe

La plui part dai furlans e des minorancis in Austrie (slovens, cravuats..) a fan part dal tip 2) o 1), la plui part dai migrants (p.e. ex-Yu, i turcs), tant che jo p.e., a fan part dal tip 3).
Cuale ise la reson di chest „mecanisim”? Tal câs des minorancis la identificazion cul „Staatsvolk” (popul dal stât, la citadinance) ?


S pogledom na položaj ali bolje na pogoje (brezpogojne) rabe manjšinskega jezika, jezikoslovci (vsaj jaz) govorijo o treh tipih:
1 - uporablja svoj materni jezik samo v posebnih primerih (obredi, cerkva, pod vplivom alkohola)
2 - uporablja svoj materni jezik samo v prisotnosti "svojih", toda ko se znajde izpred ali v bližini koga, ki ne razume jezik, takoj preklopi na jezik večine.
3. - uporablja svoj materni jezik v vsakem položaju, tudi v prisotnosti koga, ki ne razume jezik.
Večina Furlanov in manjšincev v Avstriji se vedejo po vzorcu 1) in 2), medtem ko pripadniki novejših migracij (bivša YU, Turki) v Avstriji in Nemčiji (kot jaz npr.) po vzorcu 3)
Odgovorna za to razliko je po mojem stopnja splošne identifikacije z večino.

insegnament obligatori / obvezno učenje

In Gjermanie il guvier Merkel al vûl fâ obligatori l’insegnament de lenghe todescje tes scuelis maternis, obligatori (dome) pai fruts dai imigrants turcs, de ex-jugoslavie, araps e altris dal mont di soreli jevât, obligatori par ducj fale une "piçule" ecezion: i fruts dai merecans, japonês, coreans e altris dal soreli a mont.
Discriminazion?
La strade juste, mi pâr, e podarès jessi miorâ la competence sedi te forme scrite chê orâl in dutis lis dôs lenghis, inte lenghe di "minorance" (ancje se i turcs no son une minorance storiche in Gjermanie) e inte lenghe uficiâl, ven a stâi la lenghe turche e todescje.
Duncje, obligatori sì.
Dome cui che al fevele ben la sô lenghe mari, al fevelarà ben la lenghe uficiâl.
Chel istès al vâl pes minorancis plui o mancul storichis, o in altris peraulis: dâ al frut la oportunitât di imparâ plui lenghis e no dome a nivel di lenghe fevelade.


V Nemčiji namerava Merkelova vlada uvesti obvezno malo šolo z nemškim učnim jezikom, obvezno za otroke priseljencev iz Turčije, bivše Jugoslavije, in iz drugih dežel, ki ne pripadajo zahodnemu svetu, obvezno za vse (?), razen ene same majhne izjemice, izjema so otroci iz ZDA, Japonske, Koreje.
Enakopravno?
Prava pot bi bila, najprej poskrbeti za dobro znanje (pisno in usno) maternega jezika in vzporedno uradnega večinskega jezika (četudi otroci priseljencev nimajo pravnega statusa manjšine v Nemčiji in drugod), torej obvezno učenje da, npr. turščine in nemščine.
Jezikoslovci vedo, da je dobro znanje maternega jezika pogoj za učinkovito učenje jezikov nasploh.

un biel film / dober film

Se un biel film al duràs fin al ultin minût de tô vite, alore cjalaressistu il film?
Intai agns Sessante e Setante salacor sì, parcè che i zovins si dedicavin aes robis che a puedin puartâ gjoldiment.
Vuê i zovins, si dedichin ae vore..
I timps a son gambiâts, o vin di lavorâ di plui par bati la concorince e e.. – almancul lu dîs la direzion de nestre imprese (ogni dì e ogni cinc minûts).


Ali bi pogledal dober film, ki traja do zadnje minute tvojega življenja?
V šestdesetih in sedemdesetih mogoče da (ja), ker so se mladi predajali stvarem, ki prinašajo užitek.
Danes se mladi predajajo (oziroma prodajajo) delom, da ne bi na koncu ostali brez vsega.
Časi so se spremenili, treba je delati več, da lahko držimo korak s konkurenco – vsaj tako pravi vodstvo našega podjetja (vsakih pet minut).

il tokaji al è in pericul / tokaj je v nevarnosti

vuê di buinore su la radio ongjarese o ai sintude la gnove che ancje il tokaji
ongjarês e slovac al è in pericul, miôr, l'ambient dal tokaji al è in pericul, parcè che a vuelin fâ sù un complès industriâl a pôcs chilometris des innomenadis braidis. Cumò i produtôrs a vuelin clamâ in jutori la unesco.
In fin dai fins nuie tokaji, tocai, točaj ..vonde, o voi a bevi une bire!

tokaj je v nevarnosti
danes sem slišal na madžarskem radiu novico, da je tudi madžarski oziroma slovaški tokaj v nevarnosti, točneje okolica tokaja, ker nameravajo zgraditi industrijski kompleks le nekaj kilometrov od znamenitih brajd. Zdaj kličejo na pomoč unesco.
Na koncu ne bo ne tokaja, ne tocaia, ne točaja..itak je bol pir!

tant che il mus / kot osel

Vuê dopo doi trê dîs di lavôr dûr (fisic) o soi strac muart dal tant lavorâ.
Sì, lu sai, te storie la plui part de int dal mont, ma almancul di sigûr des nestris bandis Friûl e Slovenie, e lavorave simpri tant che il mus de buinore fin sere.
A disevin e a disin che al è dome salût.
Gjoldi dal aiar fresc sì, movisi sì, fâ sport sì lu fâs vulintîr, ma fâ il lavôr dûr tant che di marangon, di muradôr, par dute la vite, e je une altre robe, al cope l’omp, pôc a pôc cul lâ indenant, cul timp, cui agns.
Se il lavôr al cope l’omp, ancje se in maniere cidine, alore
cui isal il sassin?
Il lavôr?
o l’imprendidôr?
o noaltris che a gjoldin dai vantaçs dal lavôr?
o si tratial di suicidi, viodût che o sin libars di decidi, libars di fâ ce che o volìn o par dîlu clâr e sclet, libars di copâsi?

kdor dela, ta uživa truda cvet!

Danes, kot tudi nasploh, po dveh, treh dneh napornega fizičnega dela, je človek na tleh.
Čeprav je večina ljudi na svetu, vsaj v naših krajih, vedno garala z volom in oslom v družbi od zore do mraka.
Pravijo, da je to zdravo.
Uživati zunaj na zraku, migati, s športom se ukvarjati - to je vse ok., ampak delati ko ž'vina, zidariti, golcvati celo življenje, to je nekaj drugega, to ubija človeka, malo po malo s curljanjem časa, z leti, dokler te zaustavitev delovnega stroja v penziji ne zruši.
Če delo ubija, in to ve vsak, četudi le potiho, kdo je potlej morilec, delo, delodajalec ali pa mi, ki uživamo njegove sadove ali gre samo za samomor, saj konec koncev mi odločamo ali drugače, jasneje, svobodni smo se ubiti (počasi).

chel istès / švecko jedno

Se cualchidun mi fasès la domande dai dîmi cuale e je la Austrie?
Jo no savarès ce dî, viôt, o stavi di frut a Berlin e tai agns setante e otante al jere dut un altri mont, po dopo o stavi in Slovenie (si intint ancje in Crauazie e Bosgne) e po dopo cinc agns in Ongjarie, dulà che o vevi imparât ce che al vûl dî dâ fûr ogni mês ducj i bêçs che tu cjapis pal mês, cence bacilâ masse.
E cumò in Austrie?
Par me al è dut compagn, di fat al è chel istès, sedi in Austrie in Ongjarie o Slovenie: chei istès negozis, chei istès automobii (agns indaûr in Slovenie o vevin i Zastavas e in Ongjarie i Ladas, Ifas, Trabants, in Italie i Fiats).. ma vuê al è dut compagn – simpri di plui- , fale une robe : la lenghe!

Če me bi kdo vprašal, kakšno je življenje v Avstriji? Ne bi vedel, kaj naj rečem, glej, bil sem od malega v Berlinu in v sedemdesetih in osemdesetih je bil svet res še drugačen, potem v Sloveniji (pa še tu pa tam, vojska ipd.) potem kakih pet na Madžarskem, kjer sem se navadil, da sproti vse zapraviš, ne da bi si belil glave.
Zdaj pa v Avstriji?
Za mene je vse enako, vse švecko jedno ali svetsko jedno, naj si bo v Avstriji, v Sloveniji, na Madžarskem: iste trgovine, isti avtomobili (pred leti si še videl same Zastave, na vzhodu pa Lade in Trabante, Ife v Italiji Fiate)..danes povsod ista pela, vse enako razen ene stvari: jezik!
(dobro, v Italiji so popoldne trgovine zaprte)

...une lenghe artificiâl

Dutis lis lenghis leterariis ancje il talian, todesc, sloven, ongjarês e v.i. a dopravin (simpri) e a doprin neologjisims e archaisims tant che imprescj par difindi la lenghe di influencis forestis.
Di fat i lenghis modernis (almancul in Europe), si pues dîlu, a son dutis lenghis inteletuâls, artificiâls - ancje il talian e il sloven.
Parcè no dâ al furlan chel istès dirit di jessi une lenghe leterarie ven a dî inteletuâl e artificiâl?
Se lis lenghis no doprassin chest mieç impuartant (ancje se al semee di jessi artificiôs e pôc naturâl), o varessin vuê in Europe largjis areis di „dialect continuum” o par furlan (neologjisim?) un continuum dialetâl, une rêt di dialets, o varessin un lengaç miscliç, p.e.
di Clanfurt fin a Sofie un miscliç sud-sclâf (jugoslâf).
Chei che no vuelin dâ la impuartance, significance, che no àn a cjâr il patrimoni culturâl indipendent, a disin in mût pragmatic che la lôr lenghe e sedi dome une fevelade dome un mieç di comunicazion e nuie altri e cussì no ur impuarte une gazete dal insegnament tes scuelis, di imparâ e elaborâ une lenghe standard, leterarie.
Chei a cjapin la lenghe furlane par une fevelade locâl, un mût di fevelâ, chel istès al sucêt in Carintie o Val Cjanâl o in Resie, dulà une part de minorance slovene no vûl vê nuie ce fâ cun la lenghe slovene standard.
Agns indaûr cuant che o soi stât in Resie, mi spiegavin che la int di Resie e fevele une specie di dialet rus, in Carintie a son chei che a disin che a fevelin un dialet windisch e no vuelin nancje sintî di une lenghe standard slovene. Il tiermin windisch, cjatât fûr dai fuarcis nazionalistichis todescjis dopo il referendum popolâr dal 1920, lu doprin e lu dopravin par meti dongje un gnûf popul: slovens che no son slovens plui, ma une specie di todescs.

Ancje lis lenghis piçulis tant che il furlan a àn un dirit di vê une so forme standard e di jessi insegnât tes scuelis.

mari – lenghe / materni jezik

Il imprest plui adat pe interazion intime tra la mari e il frut al è la marilenghe, in ogni câs la lenghe fevelade, tal câs dal furlan la varietât locâl dal furlan.


gjavât fûr dal Gjornâl Furlan des Siencis 4. 2003, 97-114
- Neuroimagjins funzionâls e çurviel bilengâl:
“...In particolâr, si à viodût che se un sogjet bilengâl al veve une lesion intal
emisferi di çampe e al diventave afasic, nol jere dit che al ves i stes pro-
blemis in dutis dôs lis lenghis. Se al meiorave nol jere dit che al ves un
recupar paralêl in dutis dôs lis lenghis.



gjavât fûr de Patrie 2002 zenâr:
A cjacarin Franc Fari, neurolenghist, e Tullio De Mauro, lenghist talian
DE SIENCE UN SI' SIGÛR
...
«Une lenghe no je dome un strument esteriôr, un vistît. La lenghe, la nestre prime lenghe, la “Heimsprache”, la marilenghe – e chest al vâl pal plui umil dai dialets come pe lenghe plui cognossude e innomenade – e fâs part dai nestris afiets, des relazions, dal cognossi». «La marilenghe si cjate intai nestris sintiments, intal nestri cuarp prime che intal çurviel. Plui o rindìn fuart intes frutis e intai fruts il plen posses de lôr “Heimsprache”, miôr lôr a impararan la lenghe de scuele, la lenghe uficiâl e chês altris lenghis». Miôr a impararan che a esistin altris lenghis e altris culturis. «No stin a dismenteâsi che savint plui lenghis, cognossint plui culturis — al dîs cun convinzion il professôr Franc Fari — al è une vore plui dificil di jessi raziscj».

materni jezik

Najprimernejše sredstvo za ustvarjanje domače, bližnje vezi med materjo in otrokom je uporaba maternega jezika, v vsakem primeru govorjenega jezika, v primeru furlanščine krajevno narečje, v primeru slovenščine krajevne govorice.

Znani so klinični primeri, ko pride zaradi težke bolezni (možganov) do afazije, v takem primeru se lahko celo zgodi, da kaka večjezična oseba izgubi znanje tujih, kasneje naučenih, jezikov in je v stanju govoriti samo še v prvem maternem jeziku.

furlan tes scuelis / furlanščina v šoli

Par che al intin il dibatit tor dal furlan tes scuelis, jo o riten che
la introduzion dal furlan tes scuelis e tes scuelis maternis, e ancje tes universitâts
e sedi la clâf pe sorevivence de lenghe,

par vie di chest il furlan al varès di jessi obleatori.

Parcè obleatori?

1. Dâ impuartance, rilevance, significance, rispiet ae lenghe e dâ une man a rindile pardabon uficiâl.

2. La alfabetizazion de populazion, che ognidun a puedi lei e scrivi par furlan.

3. Un efiet pusitîf sul svilup de inteligjence dai fruts.


Mari + lenghe

josef marchet - Patrie dal Friûl / zenâr 1951:

"...Insegnâ ai frutins a fevelâ par talian di piçui in sù, par cjase, al vûl dî metiju inte condizion di no savê plui fevelâ furlan e di no podê mai imparâ un talian sopuartabil. E al baste cjalâ i risultâts inte gjenerazion di cumò, che e je vignude sù, massime in citât, cun chescj criteris: la zoventût no sa ni il furlan ni il talian, e alore e fevele un brudiot di lengaç turbit, miscliçât, pastrocjât che al fâs lâ ator sul stomi.
Par altri lis sioris maris di cumò che a tegnin a ments che se la lenghe dai nestris viei e de nestre tiere e va distudantsi, la colpe plui grande e je lôr e de lôr stupidagjine. La lenghe si imparile simpri de mari, plui che no dal pari e par chel si clamile “mari lenghe”: la coruzion des lenghis e je la mostre de coruzion dal çurviel des feminis."


furlanščina v šoli

Kar se tiče govora okoli furlanščine v šoli, sem mnenja, da je uvajanje furlanščine v šole, vrtce, in tudi na univerzo ključnega pomena za preživetje jezika, zato bi morala biti furlanščina obvezni predmet v šoli.

Zakaj obvezni?


1. Dati jeziku pomembnost, vrednoto, pomen, spoštovanje, in dvigati njegovo uradnost.

2. Opismenjenje naroda, da bi vsak znal pisati in brati v furlanščini.

3. Pozitiven učinek na razvoj otrokove inteligence.

une lenghe, un.../ en jezik, ena...

In Burgenland - 50km di Viene - uns 41000 personis a fevelin une lenghe di minorance, 24000 il crauat, 17000 l'ongjares.
Al dispiet il fat che in Austrie il marcjat di lavor al presee la cognossince di lenghis dal soreli jevat,
dome 30% dai crauats e ongjares a fevelin in cjase inte lenghe dai lor vons.

Österreich = deutsch, Italia = italiano?

Na Gradiscanskem - 50km od Dunaja - govori priblizno 41000 oseb manjsinski jezik, 24000 hrvasko, 17000 madzarsko,
kljub dejstvom, da delovni trg ceni znanje "vzhodnih" jezikov,
le 30% Gradiscanskih Hrvatov in Madzarov govori s svojimi otroci v maternem jeziku.

Furlan obligatori

<<<<< lait a viodi

cence clime / brez klime

Cussì Jesù, strac pal viaç, al jere sentât dongje il poç: al jere tor misdì. (Zn 4, 6)
Jesù al lave a pît, vuê o doprìn la machine.
Ma viazâ dut il dì in machine e je une altre robe (cence clime!), cussì masse strac pal
viaç no soi bon di scrivi.
Cualchi chilometri denant di Clanfurt si sin fermâts a Maria Saal/Gospa Sveta, un lûc mitic e simbolic pe storie dal popul sloven. Purtrup dome a cent metris dal lûc storic si cjate un grant centri logjistic de aziende Spar.

Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. (Jn 4,6)
Jezus je šel peš, danes se poslužimo avtomobilov.
Toda potovati celi ljubi dan z avtomobilom (brez klime!) je nekaj čisto drugega, tako preveč utrujen nisem v stanju kaj pametnega napisati.
Nekaj kilometrov pred Celovcem smo se ustavili pri Gospej Sveti, kraj mitov in simbolike za slovenski narod.
Žal samo dobrih nekaj sto metrov stran stoji velik logistični center podjetja Spar.

lat danês / dansko mleko

I austriacs si armin, si furnin, si difindin –
parcè, sono cence riservis?
No, a àn scletementri pôre di un incident nucleâr.
Jo mi visi ancjemò ben che tal 1986 la centrâl atomiche di Cernobil in Ucraine e provocà l’incident nucleâr plui grâf de storie. Mi visi ancje che pôc dopo a Berlin ducj o bevevin lat
danês – al jere mancul intosseât (almancul lu disevin).
Però vuê no ai pôre di un incident nucleâr, i austriacs invezit sì.
Tes scuelis maternis a tignin in sâl (in deposit) par ogni frut
une medisine cuintri la radiazion potenziâl par scjampâ il pericul imagjinari
o reâl.
E il lat danês?


Avstrijci se oborožujejo, se zalagajo, se branijo –
zakaj, so brez rezerv?
Ne, enostavno se bojijo jedrske nesreče.
Spominjam se še dobro, ko je leta 1986 zgorela jedrska centrala Černobil, ki je povzročila
najhujšo jedrsko nesrečo doslej. Spominjam se tudi, da smo takrat vsi v Berlinu pili dansko mleko – bilo je manj onesnaženo (vsaj so tako govorili).
Danes se ne bojim jedrske nesreče, medtem ko Avstrijci da.
V otroških vrtcih držijo za vsakega otroka na zalogi zdravilo proti morebitnemu sevanju, da bi
ušli namišljeni ali resnični nevarnosti.
Kaj pa dansko mleko?