R

Inte nestre regjon lis plui cognossudis variants de pronuncie de vôs R a son:
1) a la todescje o francese tant che R uvulare (dal latin uvula ‘lengute’)
2) R alveolare (dongje, daûr de posizion de L (p.e. cussì in Asie la l ~ r)
In mert al câs 2) la nestre R, la mê domande e je: cuale ese la frecuence esate des vibrazions o trops sono lis vibrazions (trops contats de lenghe).
I grancj mestris di cheste dissipline a son: dialets slovacs (7 vibrazions)e dialets castilians;
il sloven al prodûs 2 (ancje jo te autoosservazion, ma a voltis o fâs masse ancje 5-6, la R no le ai mai cjapade sù).



V naši širši regiji so najbolj znane izgovorne različice glasu R-ja :
1) nemška ali francoska kot uvularni (jezičkov) R (od latin. uvula ’jeziček’)
2) alveolarni R (blizu, za položajem L-ja (azijska l ~ r zamenjava)
Glede na drugi primer, naš R, je moje vprašanje: kakšna je frekvenca vibracij, ki jih jezik proizvaja pri izgovorjavi R-ja.
Velemojstri so menda Slovaki z 7 vibracijami in španska narečja; slovenščina ima povprečnih 2 (tudi jaz, čeprav večkrat jih naredim tudi več, ker nimam ravno 100% izgovorjave)

il kebap panonic / panonski kebap

Te glesie (a Kittsee) une scrite in cravuat dal Burgenland /
V cerkvi (Kittsee) napis v gradiščanski hrvaščini
„na spomen spal. sinu i mužu”



La realizazion de gnove autostrade par colegâ Presburc cun Viene /
Gradnja novega avtocestnega odseka za povezavo Bratislave z Dunajem









Kittsee e je une piçule citât austriache che si cjate "tal sotpuarti" di Presburc, si cjate propit tal sotpuarti. Se nol fos il confin politic, la citât di Kittsee e sarès za une part di Presburc. Cumò – dome - un grant cjamp di forment al divît lis dôs citâts.
Rispiet al so rôl storic Kittsee e podarès jessi une citât plurilengâl e vê un cartel cuatrilengâl todesc Kittsee, ongjarês Köpcsény, slovac Kopčany, cravuat Gijeca e forsit tal futûr ancjemò il cartel turc - almancul cun o cence cartel a cuein un bon Kebap, pardabon une delizie. La variant dal Döner Kebap des Gjermaniis (Gjermanie, Austrie, Svuizare) le à cjatade fûr un migrant turc a Berlin intai ’70.



Kittsee je majhno avstrijsko mestece, ki se nahaja na dvorišču Bratislave, prav na dvorišču, kaj če ne bi bilo politične meje, bi bil Kittsee že zdavnaj del Bratislave. Vmesni prostor zdaj zapolnjuje pšenično polje.
Glede na zgodovinsko vlogo bi moral Kittsee imeti štirijezično krajevno tablo:
nem. Kittsee, madž. Köpcsény, slovaško Kopčany, gradiščansko hrvaško Gijeca in mogoče v bodoče še po turško. Vsaj s svojo krajevno tablo ali pa brez, Turki imajo krasen Kebap. Različico Döner Kebapa iz nemških dežel (Nemčija, Avstrija, Švica) je iznašel nek turški gastarbajter v Berlinu v ’70, od tam se je širil drugam, zdaj ga mlatijo povsod.

Panonie - il paîs dal aiar / Panonska nižina - dežela vetra

Plui di 200 aerogjeneradôrs in Burgenland

No i spiete dome ae Danimarcje di clamâsi "paîs dal aiar".
Al moment 60% de energjie in Burgenland (Austrie) e ven di energjiis alternativis, tal 2013 a vuelin contentâ il 100% des dibisugnis cun energjie di moviment dal aiar e di biomasse.
In confront de: dome 10% de energjie mondiâl e ven di energjiis rinovabilis

Panonska nižina - dežela vetra

Več kot 200 vetrnic na Gradiščanskem

Privzdevek "dežela vetra" ne pripada samo Danski.
Trenutno se na Gradiščanskem (Avstrija) proizvaja 60% energije iz obnovljivih virov, do leta 2013 želijo doseči popolno energetsko neodvisnost s pomočjo energije vetra in biomase.
Za primerjavo, v svetovnem merilu znaša delež alternativnih virov energije samo 10%.

l'imni dai cravuats dal Burgenland / Gradiščanska himna

Ivan Vuković, nassût tal 28.2.1876 a Klingenbach (par cravuat Klimpuh), dopo finît la scuele al stramudà a Parndorf (par cravuat Pandrof), dulà al lavorave tant che diretôr di scuele e al jere a stâ dal 1900. Intal 1902 al fondà la prime corâl a Parndorf. Al meteve adun poemis cravuatis, la sô opare plui congnossude e innomenade e je il componiment dal imni dai cravuats dal Burgenland Gradišćanska himna "Hrvat mi je otac" (par furlan „gno pari al è cravuat”. Secont une leiende al veve comprât a Viene il so secont violin par un seglot plen di sonze.


Ivan Vuković, rojen 28.2.1876 v Klingenbachu (hrvaško Klimpuh), po končani šoli se preseli leta 1900 v Parndorf (hrv. Pandrof), kjer prevzame mesto ravnatelja šole. V letu 1902 ustanovi prvi pevski zbor v Pandrofu. Zložil je veliko gradiščanko-hrvaških pesmi, najbolj znana in najslavnejša je kompozicija Gradiščanske himne "Hrvat mi je otac". Če verjamemo pričanju, je kupil na Dunaju svojo drugo violino za sodček svinjske masti.

Panonie / Panonska

Parndorf / Pandrof
la puarte di jentrade de Panonie / Panonska vrata

kofola

In chescj dîs il sudôr al plôf a selis, e si bêf sore dut aghe, in Slovachie a bevin la biere o la Kofola, e al coste pôc, un mos di bire o di Kofola mancul di un euro.
Provait il gust de Kofola!

Lilo je ko iz škafa, tokrat se je zlilo s čela, pijemo zato vodo, na Slovaškem pa pivo in Kofolo,
je poceni, veliko pivo ali velika Kofola manj kot evro.
Zapaše ta Kofola!

insegnament obligatori / obvezno učenje

In Gjermanie il guvier Merkel al vûl fâ obligatori l’insegnament de lenghe todescje tes scuelis maternis, obligatori (dome) pai fruts dai imigrants turcs, de ex-jugoslavie, araps e altris dal mont di soreli jevât, obligatori par ducj fale une "piçule" ecezion: i fruts dai merecans, japonês, coreans e altris dal soreli a mont.
Discriminazion?
La strade juste, mi pâr, e podarès jessi miorâ la competence sedi te forme scrite chê orâl in dutis lis dôs lenghis, inte lenghe di "minorance" (ancje se i turcs no son une minorance storiche in Gjermanie) e inte lenghe uficiâl, ven a stâi la lenghe turche e todescje.
Duncje, obligatori sì.
Dome cui che al fevele ben la sô lenghe mari, al fevelarà ben la lenghe uficiâl.
Chel istès al vâl pes minorancis plui o mancul storichis, o in altris peraulis: dâ al frut la oportunitât di imparâ plui lenghis e no dome a nivel di lenghe fevelade.


V Nemčiji namerava Merkelova vlada uvesti obvezno malo šolo z nemškim učnim jezikom, obvezno za otroke priseljencev iz Turčije, bivše Jugoslavije, in iz drugih dežel, ki ne pripadajo zahodnemu svetu, obvezno za vse (?), razen ene same majhne izjemice, izjema so otroci iz ZDA, Japonske, Koreje.
Enakopravno?
Prava pot bi bila, najprej poskrbeti za dobro znanje (pisno in usno) maternega jezika in vzporedno uradnega večinskega jezika (četudi otroci priseljencev nimajo pravnega statusa manjšine v Nemčiji in drugod), torej obvezno učenje da, npr. turščine in nemščine.
Jezikoslovci vedo, da je dobro znanje maternega jezika pogoj za učinkovito učenje jezikov nasploh.

un biel film / dober film

Se un biel film al duràs fin al ultin minût de tô vite, alore cjalaressistu il film?
Intai agns Sessante e Setante salacor sì, parcè che i zovins si dedicavin aes robis che a puedin puartâ gjoldiment.
Vuê i zovins, si dedichin ae vore..
I timps a son gambiâts, o vin di lavorâ di plui par bati la concorince e e.. – almancul lu dîs la direzion de nestre imprese (ogni dì e ogni cinc minûts).


Ali bi pogledal dober film, ki traja do zadnje minute tvojega življenja?
V šestdesetih in sedemdesetih mogoče da (ja), ker so se mladi predajali stvarem, ki prinašajo užitek.
Danes se mladi predajajo (oziroma prodajajo) delom, da ne bi na koncu ostali brez vsega.
Časi so se spremenili, treba je delati več, da lahko držimo korak s konkurenco – vsaj tako pravi vodstvo našega podjetja (vsakih pet minut).

zûcs / igre

scrivi alc al è prime di dut un at che al da sodisfazion al autôr, senò altri si à la sodisfazion di un frut che al zuie, si zuie cu lis peraulis, a voltis (une vore) necessari, parcè che vuê si zuie di mancul, parcè che zuiâ al vûl dî "fâ nuie, butâ vie il timp.."
A mi mi plâs zuiâ cu lis peraulis, vêr che al è vêr, o soi plui bon di zuiâ cun peraulis slovenis ve ca "č'belca" (la âf) un "zûc" par sloven.



Evo spodaj majhna igrica z mislijo na herojsko čebelico Majo, Flipa in Vilija.

č'belca

V čebelnjaku vsi čebelnjajo,
če čebele čebrnjajo,
čebrnjat ne znajo,
ker čebelnjajo
po čebelsko
čebelnjaško
čemerno,
nejevoljno,
zlovoljno
zle volje,
zaspano.
Vse čebelice lepo prosim,
dajte že enkrat
odčebelnjajte že
to, kar
ščebelnjat ne znate!
alpa pu dumèč:
dej jénej s tmóle
čebelnánam
pa pejd devat!,
pa raj nared kej v živleno!

il tokaji al è in pericul / tokaj je v nevarnosti

vuê di buinore su la radio ongjarese o ai sintude la gnove che ancje il tokaji
ongjarês e slovac al è in pericul, miôr, l'ambient dal tokaji al è in pericul, parcè che a vuelin fâ sù un complès industriâl a pôcs chilometris des innomenadis braidis. Cumò i produtôrs a vuelin clamâ in jutori la unesco.
In fin dai fins nuie tokaji, tocai, točaj ..vonde, o voi a bevi une bire!

tokaj je v nevarnosti
danes sem slišal na madžarskem radiu novico, da je tudi madžarski oziroma slovaški tokaj v nevarnosti, točneje okolica tokaja, ker nameravajo zgraditi industrijski kompleks le nekaj kilometrov od znamenitih brajd. Zdaj kličejo na pomoč unesco.
Na koncu ne bo ne tokaja, ne tocaia, ne točaja..itak je bol pir!

tant che il mus / kot osel

Vuê dopo doi trê dîs di lavôr dûr (fisic) o soi strac muart dal tant lavorâ.
Sì, lu sai, te storie la plui part de int dal mont, ma almancul di sigûr des nestris bandis Friûl e Slovenie, e lavorave simpri tant che il mus de buinore fin sere.
A disevin e a disin che al è dome salût.
Gjoldi dal aiar fresc sì, movisi sì, fâ sport sì lu fâs vulintîr, ma fâ il lavôr dûr tant che di marangon, di muradôr, par dute la vite, e je une altre robe, al cope l’omp, pôc a pôc cul lâ indenant, cul timp, cui agns.
Se il lavôr al cope l’omp, ancje se in maniere cidine, alore
cui isal il sassin?
Il lavôr?
o l’imprendidôr?
o noaltris che a gjoldin dai vantaçs dal lavôr?
o si tratial di suicidi, viodût che o sin libars di decidi, libars di fâ ce che o volìn o par dîlu clâr e sclet, libars di copâsi?

kdor dela, ta uživa truda cvet!

Danes, kot tudi nasploh, po dveh, treh dneh napornega fizičnega dela, je človek na tleh.
Čeprav je večina ljudi na svetu, vsaj v naših krajih, vedno garala z volom in oslom v družbi od zore do mraka.
Pravijo, da je to zdravo.
Uživati zunaj na zraku, migati, s športom se ukvarjati - to je vse ok., ampak delati ko ž'vina, zidariti, golcvati celo življenje, to je nekaj drugega, to ubija človeka, malo po malo s curljanjem časa, z leti, dokler te zaustavitev delovnega stroja v penziji ne zruši.
Če delo ubija, in to ve vsak, četudi le potiho, kdo je potlej morilec, delo, delodajalec ali pa mi, ki uživamo njegove sadove ali gre samo za samomor, saj konec koncev mi odločamo ali drugače, jasneje, svobodni smo se ubiti (počasi).

Trieste qytet ilir? alb. qytet < civitas > furl. citât

Agns indaûr, inmò denant des ultimis inutilis vueris balcanichis, de crisi cossovare, o ai vût a Lubiane la oportunitât di frecuentâ lis oris tignudis dal professôr Rexhep Ismajli, un grant albanolic e politic cossovâr, di jeri e di vuê.
O fevelavin de leterature, de nassite e de formazion de lenghe albanese, de lenghe normalizade, de problemis de normalizazion che a son une vore atuâl ancje ai timps di vuê in Friûl.
Ancje li si doprave un smaneç di grafiis, sore dut dôs variants, il gêc e il tosc. Graziis a la fuarte identitât e cussience di identitât albanese, a rivavin di salvâ la lenghe, cuintri il mâr di influencis slavis, greghis, turchis, talianis..ancje se a fasevin part a religjons diviersis, a jerin ortodos, catolics e musulmans.
L innomenât professôr nus spiegave cu la sô autoritât di studiôs apassionât la sô teorie dal svilup storic de lenghe albanese, la teorie dai lenghiscj e storics albanês, specialmentri ce che al rivuart i leams cu la penisule balcaniche e la cussiclamade cuestion iliriche.
Vuê mi è vignût iniment la sô spiegazion dal non antic "Tergeste" de citât Triest:
Secont lui “Tergeste” al diven dal iliric (albanês) “treg” 'marcjât, place' + sufìs ide. *sthā ‘stâ’ ancje cf. p.e. il non antic «Ladesta, Ladeston » de isule Lagoste (par crauat « Lastovo”) .
I slovens a berlavin, vuê inmò une part de tifoserie di balon slovene "Trst je naš".
I furlans a disin "Triest al jere furlan".
I talians a disin "Trieste è Italia" (almancul cuant che al jere tornât sot la Italie tal 1954).
I todesc a disin (disevin) "Triest ist deutsch".
I austriacs e ongjarês: "Triest/ Trieszt e jere une citât austroongjarese."
E i albanês ce disino?


Ilirski Trst

Pred leti, še pred zadnjimi balkanskimi vojnami, kosovko krizo, sem imel priložnost v Ljubljani obiskovati predavanja slavnega albanologa in politika profesorja Rexhepa Ismajlija.
Vrtelo se je okoli knjiženosti, nastanka albanskega jezika, težavah pri nastanku knjižnega jezika, težave, ki so trenutno aktualne v Furlaniji,
kajti tudi Albanci so tedaj uporabljali (kot v 19. stoletju tudi Slovenci) cel kup različnih pisav, predvsem pa dve različici gegovsko (sever) in toskovsko (jug).
Zahvaljujoč se močni identiteti in zavesti, so Albanci uspeli ohraniti svoj jezik, navkljub slovanskim, grškim, turškim, italijanskim vplivom, četudi so bili po veri neenotni, pravoslavne, muslimanske in katoliške.
Znameniti profesor nam je večkrat govoril o svoji teoriji o zgodovinskem razvoju albanščine, ki se ujema z mnenjem albanskih jezikoslovcev in zgodovinarjev, še posebno glede na zgodovinske povezave z balkanskim polotokom in takoimenovano ilirsko vprašanje.
Danes sem se spomnil razlage starodavnega imena mesta Trst "Tergeste".
V prvem delu naj bi se skrivalo albansko "treg" 'trg' + pripona ide. *sthā ‘stâ’, ki se najde v številnih antičnih dalmatinskih krajevnih imenih, npr. "Ladesta, Ladeston" hrvaško otok Lastovo.
Slovenci pravijo (vsaj so pravili) "Trst je naš",
Furlani "Trst je bil furlanski"
Italijani pravijo "Trieste è Italia" (vsaj leta 1954).
Nemci "Triest ist deutsch"
Avstrijci in Madžari: "Triest/ Trieszt je avstroogrsko mesto."
In zdaj še Albanci?

intart / zamuda

Vuê di buinore o jeri - tant che scuasit ogni buinore - in intart.
Lis stradis a jerin netis e vueidis, tant che simpri tal timp des vacancis di scuele dai fruts, ancje parcè la plui part de int e jeve dal jet prime di me par lâ a vore a Viene, ca di nô a Hollabrunn no’nd è vore, fale di vore che si paie cuntun bocon di pan.
Une volte mê none e veve dit, che sô pari simpri al diseve, cui che al è in intart, al à pôre di lâ vie e lassâ la so cjase o il so paîs.
O ai gambiât l’aiar une vore di voltis, paîs e cjasis, pûr o soi simpri in intart.


Danes zjutraj sem bil kot – skoraj vsako jutro in verjetno bom tudi jutri, ker zdaj še ždim – pozen.
Ceste so bile čiste in prazne, kot ponavadi med šolskimi počitnicami, tudi zato ker večina zapusti posteljo še dosti pred mano, da bi ujeli še vlak za Dunaj, tu pri nas dela ni, razen takega, ki ga plačajo s kakšnim drobižem.
Slišal sem od mame, ona pa od starega ata, da kdo je v zamudi, se le boji zapustiti hišo, svojo vas.
Jaz sem dostikrat zamenjal okolico, hiše, čeprav še vedno pridno zamujam.

lis ultimis peraulis / zadnje besede

Te biblie, ancje te traduzion furlane, si cjate une frase aramaiche.
Jesus al fevelave l'aramaic, une lenghe sûr dal arabic e dal ebraic. L'aramaic al jere il lengaç dal popul tant che in Friûl il furlan, mintri che l'ebraic, il grêc e il latin a jerin lis lenghis di status, tant che p.e. in Friûl il talian.

La frase, si cjate tal Matieu 27,46:
Wescott:... ελωι ελωι λεμα σαβαχθανι τουτ εστιν θεε μου θεε μου ινατι με εγκατελιπες
Vulgata: .. “ Eli, Eli, lema sabacthani? ”, hoc est: “ Deus meus, Deus meus, ut quid dereliquisti me? ”
Beline: .. «Elì, Elì, lemà sabactanì?», ch' al ûl dî: «Diu gno, Diu gno, parcè mo mi àstu bandonât?».
SSP: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«
e
tal Marc 15,34
Wescott: ελωι ελωι λαμα σαβαχθανι ο εστιν μεθερμηνευομενον ο θεος μου [ο θεος μου] εις τι εγκατελιπες με
Vulgata: “ Heloi, Heloi, lema sabacthani? ”, quod est interpretatum: “ Deus meus, Deus meus, ut quid dereliquisti me? ”.
Beline: ..«Eloi, Eloi, lema sabactàni», ch' al ûl dî: «Diu gno, Diu gno, parcè mi àstu bandonât?».
(O proponarès: ..«Eloi, Eloi, lema sabactàni», che voltât al vûl dî / significhe: «Diu gno, Diu gno, parcè mi âstu bandonât?»)
SSP: »Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?« kar v prevodu pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«

Par fâ viodi la parintât des lenghis semitichis, p.e. l’aramaic „lemà” ’parcè’ al corispuint cul arabic „lima, limadha” ’parcè’ .
Interessant al è, che Jesus al clamave Diu cu la peraule "Elì", la peraule aramaiche "Elahi", Elah+i < Elah = Diu + sufìs –i = gno.
Tal arabic si dîs Ellah, Allah „Diu” e Ellahi, Allahi al significhe „gno Diu” < Ellah+ sufìs –i „gno”.
A jerin lis ultimis peraulis di Jesus, almancul secont Marc e Matieu.






V bibliji, tudi v furlanskem in slovenskem prevodu, srečujemo stavek v aramejščini.
Jesus je govoril aramejsko, ki je ozko sorodna z arabščino in hebrejščino.
Aramejščina je bil tedaj jezik naroda, kot je danes v Furlaniji furlanščina, medtem ko so bili hebrejščina, grščina in latinščina jeziki statusa, višje uradne rabe, kot danes v Furlaniji npr. italijanščina.

Stavek najdemo v evangeliju po Mateju 27,46:
Wescott:... ελωι ελωι λεμα σαβαχθανι τουτ εστιν θεε μου θεε μου ινατι με εγκατελιπες
Vulgata: .. “ Eli, Eli, lema sabacthani? ”, hoc est: “ Deus meus, Deus meus, ut quid dereliquisti me? ”
furlansko Beline: .. «Elì, Elì, lemà sabactanì?», ch' al ûl dî: «Diu gno, Diu gno, parcè mo mi àstu bandonât?».
SSP: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«
in v evangeliju po Marku 15,34
Wescott: ελωι ελωι λαμα σαβαχθανι ο εστιν μεθερμηνευομενον ο θεος μου [ο θεος μου] εις τι εγκατελιπες με
Vulgata: “ Heloi, Heloi, lema sabacthani? ”, quod est interpretatum: “ Deus meus, Deus meus, ut quid dereliquisti me? ”.
furlansko Beline: ..«Eloi, Eloi, lema sabactàni», ch' al ûl dî: «Diu gno, Diu gno, parcè mi àstu bandonât?».
SSP: »Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?« kar v prevodu pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«
Kot primer sorodstva semitskih jezikov, npr. aramejsko „lemà” ’zakaj’ ustreza arabskim „lima, limadha” ’zakaj’ .
Zanimivo je, da je Jezus klical Boga (v zadnjem trenutku svojega življenja) z besedo "Elì". To je aramejska beseda Elahi, Elah+i < Elah = Diu + sufìs –i = „moj”.
V arabščini Ellah, Allah pomeni „bog” in Ellahi, Allahi „moj bog” < Ellah+ sufìs –i „moj”.
To so bile Jezusove zadnje besede, vsaj če verjamemo pričevanju Marka in Mateja.