I partigjans austriacs / avstrijski partizani

In chescj dîs (la domenie passade il 29.6) a memorein il massacri di Peršman, ai 25. di Avrîl 1945 un comant SS al veve scanât lis fameis Sadovnik e Kogoj di “Peršman«. La tragjedie si davuelzè dome pocjis dîs prime de capitolazion dai todescj. A Berlin si rivà a un armistizi cu la capitolazion dai todescj ai 2 Mai, in Carintie invezit la vuere e durà ancjemò fin ai 15 di Mai. (Su la isule Texel tal Mar dal Nord i todescj a combaterin cuintri fin ai 20. Mai.)
Il cjasâl Peršman al fo in chel timp il cjasâl plui grant sui monts dulintor di Bad Eisenkappel/Železna Kapla e i partigjans a doprarin il puest tant che base militâr.
Mancul cognossude e je la storie de resistence o dai partigjans carintians inte seconde vuere mondiâl, no je dome mancul cognossude, e je ancje mancul ricognossude, anzit a Clanfurt in Carintie no je ricognossude. In Carintie si tâs, parce che a disin che e jere leade a fuart cu la resistence comuniste in Slovenie, di fat al jere leât, ma al è ancje vêr che al jere l`unic moviment di resistence in dute la Austrie cuntun caratar militâr.

Ai 9 di Otubar si davuelzarà in prime vision il »teatri politic« un progjet che al fevelarà sul teme “tabu” dai partigjans carintians – però cence il sopuart uficiâl de citât Clanfurt e dal paîs Carintie.

Il câs “Peršman” al fâs pôre ai politics di vuê parce che si trate di une storie mai sierade, dopo la vuere i sassins no jerin stâts mai processâts e i vitims a domandin la riabilitazion uficiâl ma fin al dì di vuê cence sucès. Par no dismenteâ a vevin metût sù al lûc dai delit un museu. Informazions si cjatin ancje su la pagjine internet de associazion “Peršman«. (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/
Magari cussì no la pagjine e je fûr par fûr par todesc.



Avstrijski partizani

Te dni so se spomnili, preteklo nedeljo 29.6, poboja na Peršmanovem, kjer je nek kazenski SS odred 25. aprila 1945 pobil člane družine Sadovnik in Kogoj. Datum dogodka kaže, da so se boji odvijali tudi še v zadnjih dneh vojne. V Berlinu so Rusi že 2. maja prevzeli nadzor, na Koroškem pa so boji trajali vse do 15 maja, prav zato, kjer so bile na Koroškem zbrane v velikem številu nemške enote s celega Balkana. Še dlje so menda trajali boji samo še na severnomorskem nemškem otoku Texel, kjer so Nemci držali položaje vse do 20. Maja 1945.
Domačija Peršman je bila ena največjih v okolici Železne Kaple, zaradi njene osamljenosti so jo Partizani uporabljali tudi kot postojanko.
Manj znan in v bistvu sploh nepriznan je upor na Koroškem. Mnogo Avstrijcev ga ne priznava, ker naj bi bil protiavstrijski, saj naj bi služil zbližanju z Jugoslavijo.
Dejstvo je, da je bil koroški upor edini vojaški upor na avstrijskih tleh, ta podatek že sam po sebi veliko pove.
9. oktobra bodo uprizorili premiero »politčnega teater«, gledališko predstavo, ki obravnava partizansko temo.


Domačija “Peršman” ostaja odprto vprašanje, storilci niso bili kaznovani, tudi o rehabilitaciji se ne razmišlja.
V spomin so ustanovili muzej in društvo, informacije se dobijo na (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/.
Stran je samo v nemščini (na slovensko verzijo bo treba še malo počakati, čeprav gumb že imajo).

Golminadôr / Golminator

Nol è pecjât pierdi cuintri il fradi plui grant, fûr che se il plui piçul si clame Austrie e chel plui grant invezit Gjermanie. Vuê i austriacs a son jù par tiere, un cidinôr tal tren e sul puest di vore, se si piert si fevele mancul, a mi no mi impuarte gran, ma mi plâs un po la atmosfere imboreçade chi a Viene in chescj dîs, soredut îr prin de partide e vuê daspò e ce che a scrivin i zornâi, a cjatin fûr gnovis peraulis tant che „Torminator Ballack”, Torminator di Tor = gol, o „Dönerwetter” (al puest di „Donnerwetter”) pal sucès dai turcs Döner = Döner Kebap o „wir sind Portugeil” (par „Portugal”) wir sind = nô o sin, geil = lassîf.
Prin dal match dal secul ducj a fevelavin dal meracul di Viene o Córdoba II (dome - tal 1978 i austriacs a vevin batût i todescj a Córdoba in Argjentinie – Hans Krankl, eroi di Córdoba, al à fat doi goi pe Austrie), za di mês si fevelave, si da e fâs dongje, implante e impronte. A jerin propit imboreçâts e fis de idee di bati il frari grant, pai austriacs une cuistion di onôr impuartantone di fâ viodi che no son disot o dispars. I fradis todescj in rife un cul altri alore.



Golminator

Noben greh ni zgubiti proti velikemu bratu, razen v primeru, če se »ta-mal« imenuje Avstrija veliki pa Nemčija.
Danes so Avstrijci na tleh, neobičajna tišina na vlakih, metrojih in na delovnem mestu, če zgubiš, manj govoriš, jaz nisem ravno neposredno prizadet, ampak všeč mi je to nabito vzdušje tu na Dunaju v teh dneh, predvsem včeraj pred tekmo in danes po, pa tudi to, kar pišejo časopisi, ki kujejo stalno nove besede, poleg tega, da so najavili nameno nabaviti nemškemu napadalcu Gómezu očala, pišejo danes:
„Torminator Ballack”, Torminator od „Tor” = gol, ali „Dönerwetter” (namesto „Donnerwetter”, kar bi prevedli po domače z „madona!”) za turški uspeh od „Döner” = „Döner Kebap”, ali „wir sind Portugeil” (za „Portugal” Portugalska) geil = goreč na (Portugalsko).
Pred dvobojem so vsi govorili o „Dunajskem čudežu” ali „Cordoba II” (samo – v letu 1978 so Avstrijci premagali Nemce v Córdobi v Argentiniji – Krankl je dal 2 gola), že mesece se razpravlja, analizira in pripravlja.
Bili so že popolnoma prepričani, da bodo stoposto poslali Nemce domov, jim že „sprintali” letalske vozovnice. Šlo je za osnovno vprašanje ali za bratski spopad.

Il piçul peç di Nadâl / božična jelka

Îr mi soi domandât: il supermarket SPAR isal austriac o todesc?
I austriacs a disin che SPAR al è nestri, austriac, il nestri supermarket tipic che si cjate ancje in ogni paîs austriac, une scuasi omnipresince austriache di “SPAR”, clâr ducj a crodin che il non SPAR al divignedi di “sparagnâ” tant che la peraule furlane “spar-agnâ” o la taliane “ri-spar-miare” in Slovenie la int e dopre ancje la peraule “šparati« ancje i cravuats a doprin cheste peraule, ancje se inte lenghe uficiâl o vin butât fûr dutis lis peraulis di divignince todescje e cussì o doprìn “štediti” o “varčevati” al puest di chê todescje.
Però..SPAR nol è ni austriac ni todesc, al è - o almancul lu jere - neerlandês.
E “SPAR” e je une peraule neerlandese!
SPAR al vûl dî “peç” par neerlandês, in Italie o vin la variant cul articul “DE SPAR”, par furlan alore
“il peç”, alore “de spar” al è un vocabul neerlandês, ce biel, e cumò o capìs dut, ancje parcè a doprin chest piçul peç di Nadâl tant che logo.


božična jelka

Včeraj sem se, bolje smo se spraševali, ali je trgovina SPAR avstrijska ali nemška, vsaj genetsko gledano po poreklu?
Avstrijci trdijo, da je SPAR njihov, avstrijski, prava domača trgovina, ki jo najdeš res tudi v najmanjšem avstrijskem kraju, prav tako so prepričani, kot sem bil to tudi jaz do včeraj, da ime “SPAR” jasno izhaja iz nemškega “sparen” ali naš pogovorni “šparati«, ali italijanski “ri-spar-miare”, pri Furlanih kot “spar-agnâ”.
Ampak temu ni tako..SPAR ni avstrijski ne nemški, je - ali vsaj je bil - nizozemski.
Dokaz je ime “SPAR”, ki po nizozemsko pomeni »jelka«, v Italiji imamo celo še izvorno različico z nizozemskim členom “DE SPAR”.
Lepo! Zdaj je tudi jasno odkod jim božična jelka v logotipu.

fraris / bratje

Vuê dopo la partide di balon Austrie-Gjermanie ducj a cjacarin di balon, îr i austriacs a vevin pierdût par 0 a 3 il prin incuintri in cjase cuintri dal grant frari - i todescj. Cuant che si trate di relazions o cuistions (di amôr) todescjis-austriachis, i austriacs a son i prins a cjapâ fûc, al è dificil jessi il plui piçul.
Sul cjamp di balon si pues fâ la vuere sante, parcè che il risultât al ven ritignût tant che simbul pe potence atuâl. La barufe fra fradis e je la regule, a son pôcs che a van dacuardi.
“Se to fradi al à pecjât cuintri di te, va a fâi une corezion là che o seis dibessôi.” (VanzMatCjap.18)

(te traduzion slovene no si cjate scrit »cuintri di te«)



bratje

Danes po nogometnem dvoboju Avstrija-Nemčija, vsi sprašujejo drug drugega o včerajšnji tekmi, včeraj so sicer Avstrijci zgubili z 0 proti 3 proti velikim bratom in to doma kot prva tekma v pripravi na evropsko – bratstvo in nejedinstvo je geslo, predvsem, ko gre za odnose ali nemško-avstrijsko »ljubezen«, takrat so posebno zagreti Avstrijci – težko je biti »ta mau« in hvala bogu, se lahko grejo vojno na nogometnem igrišču, ker je izid izraz trenutne moči.
In pri bratih gre le redkokdaj gladko.



»Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Mt 18 15 (v furlanskem prevodu piše »Če ti tvoj brat stori kaj slabega..)

il prin Cjadût de seconde vuere mondiâl / prva žrtev druge svetovne vojne

Pôc dopo lis sîs di buinore o soi partît par lâ in Cechie, o scugnivi puartâ la machine al servizi,
al servizi che al coste mancul (in Cechie), dopo mintri che o tornavi indaûr in bici par cjapâ il tren par lâ a vore dome cinccent metris prin de frontiere cumò biel vierte mi soi fermât denant di un piçul monument al „prin Cjadût (de seconde vuere mondiâl) il cjapitani Otmar Chlup” che al veve difindût la frontiere ceche tal 1938.
Interessant al è il fat che lu vevin copât chei al di là de frontiere dal teritori austriac i cussìclamâts „Freikorps-todescj” ancje cul jutori dai austriacs i vicins dal paîs di dongje, vuê di gnûf vicins.
Strani dome che dut chest al jere sucedût ancjemò prin dal Anschluss. Un fat tragjic di une frontiere cumò biel vierte.



prva žrtev druge svetovne vojne
Nekaj po šesti sem se odpravil čez mejo na Češko, avto je moral spet na servis, nazajgrede, avto sem pustil tam, sem se lepo popeljal s kolesom in se nekaj sto metrov pred mejo vstavil pred manjšim spomenikom „Prvi padli” – ali prvi padli druge svetovne vojne – kapetan Otmar Chlup, ki je branil mejo leta 1938, še preden je prišlo do priključitve Sudetov in kaj je še bolj zanimivo, vse to se je zgodilo še pred priključitvijo Avstrije (Anschluss).
Ubilo so ga do zob oboroženi takoimenovani „Freikorps”, streljali so iz varnega, iz avstrijske strani, pri tem Čehi niso smeli streljati na avstrijsko stran. Na pomoč so poklicali enote iz Znojma pod poveljstvom omenjenega kapetana. In kapetan je postal prva žrtev druge svetovne vojne.
Tudi to zgodovina zdaj odprte meje.

bissebove / vihar

ca di nô, ma ancje in Cechie, Ongjarie, Polonie e scuasit in dute la Austrie, si è discjadenade une bissebove, borascje o semplicementri bugadonis di aiar..lavôr pai miei arbui e a tignin dûr – par cumò.

pri nas, pa tudi na Češkem, Madžarskem, Poljskem in skoraj v celi Avstriji, je vihar gospodar, vihra privihra vihravo, drevesa pred bajto zaenkrat še stojijo.

Sanc e tiere / Kri in zemlja

suburbi european / evropsko predmestje

Si fevele tant di integrazion dai imigrâts, ca di nô in Austrie e ancje in Gjermanie, nuie di strani viodût che la situazion sociâl austriache e je scuasit la istesse che no chê in Gjermanie.
La integrazion e je cence dubi necessarie, il probleme al è cjatâ lis misuris justis cence lâ a pericul di promovi une assimilazion platade.
Une part – forsit za la gran part – dai politics di chenti (par esempli il governadôr de Assie in Gjermanie o ca di me il nestri sindic) e cîr gnovis strategjiis par integrâ (miôr) i imigrâts, parcè che finmò no rivarin a fâlu.
Magari cussì no tai lôr voi integrazion e vûl dî “fâ todesc” “fevelâ todesc” e.v.i. cence badâ ai dibisugnis di chescj grups.
O cjati che cussì nol si varà sucès.
O pensi che ancje la maioritât - i todescj, i francês e.vi. – a vebin di mostrâ alc, tant che il cognossiment di base de lenghe e culture sedi la turche o arabe.
O cognòs di persone un esempli vîf di chest “mecanisim” (in fin dai fins ancje jo o soi un imigrât), si trate di un gno amì todesc, insegnant intune scuele a Berlin cuntun percentuâl une vore alt (80%) di turcs e araps.
Tal principi e jere dure pal insegnant todesc tal “ghetto” turc, nol saveve ce fâ, no lu à rispietât dinissun, a blestemavin par turc e arap stant che nol capìs. Cussì nol si podeve lâ indenant - lui a tacave a cjapâ sù il turc a un nivel di base e ancje almancul lis blestemis arabis.
Dopo chest dut al jere gambiât.
I fruts a jerin dal dut gambiât, a imparavin plui vulintîr, anzit lui al deventave un spezializât ce che al rivuarde lis blestemis arabis dal Liban.
I fruts a imparavin plui vulintîr l’inglês, a cjatavin fûr zûcs tant che voltâ blestemis dal turc in inglês e cussì indevant.
Ancje i gjenitôrs, araps dal Liban, turcs e curds de Anatolie, lu rispietavin,
si saludavin un cul altri za di lontan, anzit al sucedeve che cualchidun lu à
clamât a gustâ.
Vuê nol insegne plui in cheste scuele, lu àn mandât intun altri ghetto, un ghetto dai puars, todescj, int cence lavôr, violence, alcul, nol mancje nuie, e je dure - zovaressial imparâ la lenghe dai disocupâts?




Kri in zemlja

Veliko se govori o vključevanju tujcev v družbo, v Avstriji in tudi v Nemčiji,
avstrijska slika je v glavnem le omiljena kopija nemškega stanja.
Vključevanje je nedvomno potrebno, težko je le najti pravi recept, ne da bi se šli prikrite asimilacije.
Znaten del – mogoče celo večina – politikov v Avstriji in Nemčiji (npr. hesenski predsednik) išče in najde nove prijeme, kako bolje vključiti tujce, do zdaj ni bilo uspeha.
Žal gredo novosti v smeri postavljanja pogojev, preverjanje znanja nemškega jezika in kulture, ne da bi pri tem upoštevali potrebe dotičnih.
Mislim, da tudi tokrat ne bo uspeha.
Bolje bi bilo, če bi tudi večina – Nemci, Francozi – pokazali nekaj novega s svoje strani, npr. osnovno znanje jezika in kulture, v tem primeru turške in arabske.
To zmanjša razdaljo, olajša slabe občutke, poviša drugemu vrednost in nenazadanje znanje nikomur ne škodi.

Osebno poznam živi primer opisanega mehanizma (konec koncev tudi deloma iz lastnih izkušenj), gre za mojega nemškega prijatelja, ki je učitelj angleščine na neki šoli v Berlinu, kjer odstotek Turkov in Arabcov presega 80 odstotkov.
Na začetku je nemškemu učitelju v turškem getu trda predla, ni vedel, kaj naj stori, nobeden ga ni jemal resno, niso ga upoštevali niti malo, kakor je komu na pamet padlo, tako ga je po turško in arabsko preklinjal, saj itak ne razume.
Ker tako ni šlo več naprej, se je začel učiti turško in arabsko, najprej se je pa seveda pošteno lotil kletvic.
Ko je slišano kletvico napisal na tablo in začel javno prevajati, so se začudili in odenkrat je bilo vse drugače.
Začeli so ga spoštovati in otroci so sledili celo pouku angleščine, šli so se igrice prevajanja iz turščine v angleščino itd.
Tudi starši otrok, predvsem iz Libanona in Anatolije, so ga začeli drugače gledati, pozdravljali so ga spoštljivo že od daleč, zgodilo se je, da so ga vabili celo na kosilo.
Danes ne uči več na tej šoli, poslali so ga v drug geto, geto brezposelnih Nemcev, tudi tokrat trda prede – a bo kaj pomagalo, če se nauči jezik brezposelnih?

tempo rubato / spremenljiv tempo

Jo musicist di râr „antitalent” o ai cognossût di persone – graciis a Christian Romanini – la zovine cjantante carintiane Lisa Stern e il compositôr e film musicist Eric Spitzer Marlyn ducj i doi si interessin une vore di culture e lenghe furlane – prin di dut de cjançons popolârs furlanis. A àn produsût la CD „Rubato” cun cjançons furlanis, carintianis slovenis e todescjis cun melodiis di Afriche, Curdistan.. a mi mi plâs la combinazion di cjançons dal mont tradizionâl, ancje conservatîf vistît di fieste..
cjalait ce

spremenljiv tempo

Jaz, redki primerek glasbene nenadarjenosti sem osebno spoznal – hvala Christianu Romaniniju – avstrijsko koroško pevko Liso Stern in skladatelja, predvsem filmske glasbe Erica Spitzerja Marlyna, oba se zanimata z neko vrsto občudovanja za furlanski jezik in nepoznano furlansko ljudsko glasbo, ki je, čeprav se že dolga leta ukvarjam s furlanščino, komaj kaj, ajmo po pravici, sploh nič ne poznam.
Njihova nova zgoščenka „Rubato” je neke vrste raziskovalno delo, furlanske, slovensko koroške in nemško koroške ljudske pesmi v spremljavi melodij iz Afrike, Kurdistana in ..poglejte

I camaradis di Žukov / Žukovi soborci

Ai 8 di Mai dal 1945 i prins reparts de Armade Rosse a rivarin a Hollabrunn, dute la regjon a nord di Viene, cussì ancje Hollabrun e fo ocupade dai soldâts sovietics sot il comant dal
maressial ucrain Pavel Semjonovič Rybalko. Rybalko al jere stât une figure leiendarie e paron dai reparts di cjararmâts. Tal 1955 i sovietics a bandonarin Hollabrunn. Tal puest dulà che si cjatarin lis casarmis sovietichis, cumò (e tai ultins agns) a fasin sù gnovis cjasis par fameis cun fruts piçui.
Dome il cimitieri militâr no lu vevin sdrumât a râs, grazie al cimitieri ancje la lenghe russe e je a stâ a Hollabrunn:
la frase seconde si cjate in dutis lis cimitieris militaris sovietichis:
...zdes' pohoroneny bojcy krasnoj armii, otdavšie žizn' za svoju rodinu.
zdes' - achì
pohoroneny – sapulîts
bojcy – combatints
krasnoj – ros
armii - armade
otdavšie – dâts
žizn' – vite
za – par
svoju – sô
rodinu - patrie
..achì a son sapulîts i combatints de Armade rosse, cui che vevin dât la vite pe sô patrie

la lenghe russe: ok
dâ la vite pe patrie: parcè?



Žukovi soborci

8. maja 1945 so prvi oddelki Rdeče Armade vstopili v Hollabrunn, in tudi v celo območje severno od Dunaja in del Dunaja samega. Hollabrunn so zavzeli sovjetski vojaki pod poveljstvom ukrajinskega maršala Pavla Semjonoviča Rybalka. Rybalko je bil legendarni gospodar sovjetskih tankov, ki je pravočasno po uspešni obrambi Moskve poskrbel za povečanja števila tankov.
Leta 1955 so Sovjeti zapustili Hollabrunn. Tam kjer so stale njihove vojašnice, danes gradijo mlade družine hiše.
Samo vojaško pokopališče niso zravnali z zemljo, hvala temu gostimo tudi ruščino:
drugi stavek se najbrž najde na vsakem vojaškem pokopališču:
...zdes' pohoroneny bojcy krasnoj armii, otdavšie žizn' za svoju rodinu.
zdes' - tu
pohoroneny – pokopani
bojcy – borci
krasnoj – rdeče
armii - armade
otdavšie – oddavši - (tudi knjižna slovenščina pozna ta deležnik npr. v besedi »bivši« : oddavši.
žizn' – življenje
za – za
svoju – svojo
rodinu - domovino
..tu so pokopani borci Rdeče Armade, oddavši življenje za svojo domovino

ruščina : ok
darovati življenje za domovino: le zakaj?

il mecanisim dai "iperconvertîts" / mehanizem spreobrnjeništva

il mecanisim dai "iperconvertîts"
o ai let une ricercje fate sul tereni di minorance slovene in Stirie dome cualchi chilometri dal confin sloven-austriac.

Si trate di un borc di minorance slovene cuntune popolazion slovene 100%, ancje se la popolazion in cuestion e dinee chest fat secont la logjiche: In Austrie a vivin dome austriacs in Slovenie dome slovens. La sience e fevele in chest câs di une "minorance platade" „hidden minority”.
Ancje se a fasin dut par jessi "plui austriac o plui todesc possibil" intal sens "plui pape dal pape", p.e. a votin scuasit ducj pal FPÖ (il partît nazionâl-todesc ancje se clamât liberâl, ancje il partît di Žirinovski si clame liberâl).

Un di lôr - al pues jessi - un po "masse" iperconvertît al jere pront a paiâ a so femine par ogni peraule todescje doprade.

A jerin ancje chei, simpri ta chel istès borc, che par pôre dal stigme "jessi sloven" a clamavin la polizie dopo che i ricercjadôrs (austriacs) a vevin fats domandis tipo "ce lenghe fevelaiso?"

Dome l'alcul al rivave a parâ jù cheste paradane chest confin di fier todesc-sloven tai cjâfs de int, dopo bevût cualchi tai cualchidun al diseve ai ricercjadôrs: sì, o fevelìn par sloven, parcè che o sin slovens!

Magari cussì no, un fenomen cognossût in dut il mont, - e cussì al è sucedût ancje tal câs di chest borc sloven - la maiorance no acete simpri ad in plen lis gnûfs iperconvertîts.
Cussì - chei - a scuegnin a cjatâ fûr une gnove identitât.
La identitât e je une identitât dinamiche.



mehanizem spreobrnjeništva

bral sem, zdaj že v drugo, raziskavo o slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem. Govor je o neki vasici s 100% (ali bolje zgodovinsko 100%) slovenskim prebivalstvom. Če bi koga vprašal, tam Slovencev ni, kajti po logiki tamkajšnjih vaščanov: Avstrijci živijo v Avstriji, Slovenci v Sloveniji.

Četudi vse naredijo, da bi bili "bolj avstrijski, bolj nemški" skladno z rekom "bolj papeški od papeža", tako npr. večinoma glasujejo za nemškonacionalno FPÖ (imenovana liberalna, tudi Žirinovskijeva se imenuje liberalna).

Ali primer – lahko bi ga imenovali – nekoliko pre-več-spreobrnjeni, je primer vaščana, prebivalca te avstrijske vasice, ki je bil pripravljen plačati ženi zato, da preneha govoriti slovensko, takorekoč denar za vsako novo nemško besedo.
Bili so tudi drugi, še vedno gre za isto raziskavo, ki so se tako raziskovalcev in vprašanj tipa „kateri jezik govorite?” bali - do te mere, da so poklicali na pomoč avstrijske žandarje.

Samo alkoholu je uspelo, da so spreobrnjenci opustili in pozabili na v glavo vbito državno mejo in izjavili „pri nas govorijo vsi slovensko”
Pojav je poznan tudi drugje, čeprav se trudijo skriti svojo pravo identiteto (zato govorimo o „skriti manjšini”), jih večina ne sprejme enakopravno med svoje.

Burčák

îr e ancje vuê o ai stât di gnûf in Cechie, dulà ta chescj dîs si bêf il „Burčák”, in Austrie lu clamin par todesc „Sturm”, si trate dal vin gnûf di Moravie. A disin che il Burčák si bêf dome in Moravie e a nord di Viene in Austrie. Si scuen a voltis ancje bagnâ il bec !
..e pardabon une delizie! ( lu ai comprât par une miserie di une contadine cjacarone e une vore legre - par cause dal burčák? )

Včeraj in spet danes sem bil čez mejo pri Čehih, ki te dni že pridno točijo in natepavajo „Burčáka”, v Avstriji ga imenujejo „Sturm”, govor je o novem vinu, slavne posebnosti iz Moravske. Pravijo, da se pravi Burčák pije samo na Moravskem in severno od Dunaja v Avstriji. Včasih je treba malo poplakniti osušeno grlo ! .. dober je!

elicotar / zrakomlat

la Austrie e spiete il pape, vuê al larà a Viene, e doman cul elicotar di Viene a Mariazell.
Ta chescj dîs di ploie, une biele part de Cechie e Austrie e je sot aghe, ancje la regjon ator di Mariazell, al va benon il elicotar, ma salacor miôr doprâ la barcje, però in ogni câs nol varà bisugne dal Papamobil antiproietîl.
I pelegrins a saran contents ancje sot la ploie...jo, par contrari, o larai doman a Brune (Brno) a cjoli il gno barcon ordenât.
-la peraule elicotar al diven dal neo-grêc "helix" "impetolât" e "pteros" "ale".


zrakomlat
Avstrija gosti danes papeža, danes se bo podal na Dunaj, jutri pa s helikopterjem naprej v Marijino Celje (Mariazell).
V teh deževnih dni, pol Češke in Avstrije je pod vodo, tako tudi okolica okoli Marijinega Celja, mu bo zrakomlat prav prišel, ali pa raje kaka ladjica, no v glavnem zastekljenega papamobila ne bo rabil.
Romarji bodo kje vedrili, zadovoljni, -- jaz pa grem jutri po okno v Brno, torej v nasprotno smer, saj drena na'o!
beseda helikopter pride iz učene grščine "helix" „zavit" in "pteros" "krilo".

gnûf an scuelastic in Austrie / novo šolsko leto v Avstriji

stait atents!
pazite!

i gnûfs convertîts / novi konvertiti

Îr o fevelavi cuntun gno amì, ancje lui lessicolic, dal fenomen psicologjic dai gnûfs convertîts.
I "gnûfs convertîts" dispès a mostrin une iperidentificazion cul gnûf ambient, cul gnûf mût di vivi (p.e. ex-fumadôr cuintri i fumadôrs), cu la gnove religjon, cu la gnove patrie, cu la gnove lenghe - o plui concret cu la lenghe di maiorance.
Di lenghist mi interesse di plui l'ultin câs: la identificazion o miôr la iperidentificazion cu la lenghe di maiorance.
Tal stes contest o viôt ancje la invenzion dal popul dai "Windisch" in Carintie, un construt, ancje doprât dai naziscj tal timp de ocupazion nazistiche, une identitât intermedie tra il sloven e il todesc par dâ une man ae minorance slovene in Carintie a passâ al cjamp todesc.
Propit chei che abandonin la lôr identitât di minorance par meti sù il gaban plui comut e sigûr di maiorance, propit chei a mostrin dispès un compuartament agressîf e intolerant viers la lôr viele identitât par reson di provâ la lôr gnove identitât (in chest câs todescje) e par cjatâ il bon acet intal gnûf cjamp.
Però ae democrazie a coventin chei altris che a son responsabii pe diviersitât, pe impinions diviersis ancje se ae maiorance no i plâs. (o ise la democrazie la ditature de maiorance?)


novi konvertiti
Včeraj sem se pogovarjal z enim prijateljem, tudi trati čas s slovaropisjem, o psihološkem pojavu "novih konvertitov".
Novi konvertiti pogosto razvijejo hiperidentifikacijo z novim okoljem, z novim načinom življenja (npr. bivši kadilec proti kadilcem), z novo vero, z novo domovino, z novim jezikom - točneje z večinskim jezikom.
Kot jezikoslovec se zanimam za zadnji primer, identifikacija ali bolje hiperidentifikacija z večinskim jezikom, z večinskim narodom.
V tem sklopu vidim tudi izumljeno vindišarstvo na Koroškem, konstrukt, ki so se ga posluževali svojčas tudi nacisti, gre za tvorjene prehodne identitete, ki olajša slovenski manjšini "na fini način" prehod v nemštvo.



Ravno ti, ki so zavrgli svojo manjšinsko identiteto, da bi zaplavali v oni pravi smeri toka, ravno ti kažejo pogosto napadalno in netolerantno vedenje nasproti svoji odvrženi identiteti, da bi dokazali svojo brezpogojno pripadnost novi skupini in si utrdili položaj v novem taborju.
Demokracija potrebuje one druge, tudi če to večini ni všeč (ali je demokracija diktatura večine?)

il kebap panonic / panonski kebap

Te glesie (a Kittsee) une scrite in cravuat dal Burgenland /
V cerkvi (Kittsee) napis v gradiščanski hrvaščini
„na spomen spal. sinu i mužu”



La realizazion de gnove autostrade par colegâ Presburc cun Viene /
Gradnja novega avtocestnega odseka za povezavo Bratislave z Dunajem









Kittsee e je une piçule citât austriache che si cjate "tal sotpuarti" di Presburc, si cjate propit tal sotpuarti. Se nol fos il confin politic, la citât di Kittsee e sarès za une part di Presburc. Cumò – dome - un grant cjamp di forment al divît lis dôs citâts.
Rispiet al so rôl storic Kittsee e podarès jessi une citât plurilengâl e vê un cartel cuatrilengâl todesc Kittsee, ongjarês Köpcsény, slovac Kopčany, cravuat Gijeca e forsit tal futûr ancjemò il cartel turc - almancul cun o cence cartel a cuein un bon Kebap, pardabon une delizie. La variant dal Döner Kebap des Gjermaniis (Gjermanie, Austrie, Svuizare) le à cjatade fûr un migrant turc a Berlin intai ’70.



Kittsee je majhno avstrijsko mestece, ki se nahaja na dvorišču Bratislave, prav na dvorišču, kaj če ne bi bilo politične meje, bi bil Kittsee že zdavnaj del Bratislave. Vmesni prostor zdaj zapolnjuje pšenično polje.
Glede na zgodovinsko vlogo bi moral Kittsee imeti štirijezično krajevno tablo:
nem. Kittsee, madž. Köpcsény, slovaško Kopčany, gradiščansko hrvaško Gijeca in mogoče v bodoče še po turško. Vsaj s svojo krajevno tablo ali pa brez, Turki imajo krasen Kebap. Različico Döner Kebapa iz nemških dežel (Nemčija, Avstrija, Švica) je iznašel nek turški gastarbajter v Berlinu v ’70, od tam se je širil drugam, zdaj ga mlatijo povsod.

Panonie - il paîs dal aiar / Panonska nižina - dežela vetra

Plui di 200 aerogjeneradôrs in Burgenland

No i spiete dome ae Danimarcje di clamâsi "paîs dal aiar".
Al moment 60% de energjie in Burgenland (Austrie) e ven di energjiis alternativis, tal 2013 a vuelin contentâ il 100% des dibisugnis cun energjie di moviment dal aiar e di biomasse.
In confront de: dome 10% de energjie mondiâl e ven di energjiis rinovabilis

Panonska nižina - dežela vetra

Več kot 200 vetrnic na Gradiščanskem

Privzdevek "dežela vetra" ne pripada samo Danski.
Trenutno se na Gradiščanskem (Avstrija) proizvaja 60% energije iz obnovljivih virov, do leta 2013 želijo doseči popolno energetsko neodvisnost s pomočjo energije vetra in biomase.
Za primerjavo, v svetovnem merilu znaša delež alternativnih virov energije samo 10%.

l'imni dai cravuats dal Burgenland / Gradiščanska himna

Ivan Vuković, nassût tal 28.2.1876 a Klingenbach (par cravuat Klimpuh), dopo finît la scuele al stramudà a Parndorf (par cravuat Pandrof), dulà al lavorave tant che diretôr di scuele e al jere a stâ dal 1900. Intal 1902 al fondà la prime corâl a Parndorf. Al meteve adun poemis cravuatis, la sô opare plui congnossude e innomenade e je il componiment dal imni dai cravuats dal Burgenland Gradišćanska himna "Hrvat mi je otac" (par furlan „gno pari al è cravuat”. Secont une leiende al veve comprât a Viene il so secont violin par un seglot plen di sonze.


Ivan Vuković, rojen 28.2.1876 v Klingenbachu (hrvaško Klimpuh), po končani šoli se preseli leta 1900 v Parndorf (hrv. Pandrof), kjer prevzame mesto ravnatelja šole. V letu 1902 ustanovi prvi pevski zbor v Pandrofu. Zložil je veliko gradiščanko-hrvaških pesmi, najbolj znana in najslavnejša je kompozicija Gradiščanske himne "Hrvat mi je otac". Če verjamemo pričanju, je kupil na Dunaju svojo drugo violino za sodček svinjske masti.

piçui e grancj / majhni in veliki

In Austrie 50 km a nord di Viene, aes vot di buinore intune dite internazionâl:
"Belgrât?"
"isal la capitâl de Bulgarie o Slovenie?"
"Ma no isal la capitâl de Slovenie?"
La scuele no à colpe, in chest câs scuele austriache. La reson di
cheste ignorance e je, che ai "grancj", ai "plui impuartants" no ur
impuartin dai fats dai piçui, mancul impuartants.
Ise la ignorance la mari de arogance?


V Avstriji 50 km severno od Dunaja, ob osmih zjutraj v nekem mednarodnem podjetju.
"Beograd?"
"A je to glavno mesto Bolgarije ali Slovenije?"
"A ni le glavno mesto Slovenije?"
Ni kriva (samo) šola, v našem primeru avstrijska, razlog za tovrstno
nevednost je, da "velike" ali "pomembnejše" enostavno ne zanima, kdo so
"majhni", "manj pomembni".
Ali je ignoranca mati arogance?

bici-land / dežela koles in kolesarjev

Difûr denant de nestre dite a duarmin cent automobii, ancje la machine sportive di trê mil di cilindrade. Intune piçule citât tal mieç dal Bici-land.
Cjale chi, a son rivâts a vore doi in bici.
Ese la Austrie un Bici-land? Forsit la Moldavie o eventualmentri la Chine, ma se a varessin i bêçs nissun di lôr plui les in bici.

Zunaj naše firme počiva sto avtomobilov, tudi tritisoč kubični športaš.
V majhnem mestecu sredi deželi koles in kolesarjev.
Poglej le, dva sta prišla na šiht s kolesom.
Ali je Avstrija dežela koles? Mogoče Moldavija ali eventualno Kitajska, toda če bi bili pri denarju, nihče od njih več ne bi šel s kolesom.