Vuê sul podcast de Radio Slovenie – biele robe tirâ jù ce che ti smeche scoltâ seont il tô gust e voie - o ai sintût opinions interessantis (une discussion) su la cuistion doprâ o no doprâ l´inglês tes universitâts in Slovenie.
Un teme fûr dal timp.
Une discussion sul futûr de lenghe slovene cun dutis lis pôris tipichis. I sloveniscj la viele vuardie de lenghe slovene nus visin che o vin di bandî l'inglês e molâ lis lezions par inglês. Par meti adun e tignî in vite la terminologjie slovene o scugnìn difindi la lenghe slovene intes universitâts cuintri la influence de terminologjie inglese internazionâl.
Alc di simil o vin let sul blog de Ninine, la archeologhe furlane, cul titul »Lezions par inglês«, i parês a jerin ducj positîfs, ancje il gno, jo o ai cjatât che al sedi une buine idee ancje doprâ l'inglês.
Impuartant al è cence dubi cognossi e imparâ la terminologjie e il mût di scrivi internazionâl, se tu vûs publicâ alc al nivel internazionâl no ti reste altri che no doprâ l'inglês.
Un esempli: agns indaûr o ai metût adun un dizionari etimologjic de lenghe albanese in lenghe slovene, se o ves doprât l'inglês il public potenziâl al sarès plui grant e si cjatarès ancje cualchi letôr. O un altri esempli il gno dizionari o gramatiche furlane par sloven. Jo o ai decidût doprâ il sloven ancje par meti a confront o meti adun doi amîs piçui.
La lenghe plui grande e à il public plui grant.
Cheste e je ancje une des resons, parce o cjatìn dome pôcs furlans che a sielzin il furlan cuant che a vuelin tocjâ o presentâsi denant di un public grant (p.e. nuie cotidians par furlan).
E cumò il pont negatîf di dute cheste storie.
Noaltris che o fevelin une lenghe no-inglese, si cjatìn intune posizion disavantazose in confront a chei che a fevelin dome l'inglês.
L'avignî?
L'inglês al deventarà une specie di lenghe mari di ducj.
O pensi che planc a planc ancje »i grancj« todescj, talians, francês, spagnûi a deventaran almancul bilengâi inglês + la lôr lenghe, noaltris invezit almancul trilengâi i furlans cul talian, e i slovens cul cravuat.
Il mont inglês al reste privilegjât. La idee dal esperant – dome un sium idealistic.
“esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa” prim. lat. Sperare, Fr espérer, Sp esperar,
Govorci majhnih jezikov so v neenakopravnem položaju, objavljati moraš hočeš nočeš v angleščini, torej spet moraš-hočeš-nočeš potrebuješ pomoč, kdo že zna kvalitetno prevajati v angleščino.
V bodoče?
Znanje angleščine se bo nekako dvignilo na raven dodatnega maternega jezika, tako da bodo tudi »veliki« Nemci, Italijani, Francozi itd postali dvojezični, medtem ko oni manjši, kamor spada seveda tudi slovenščina, bodo vsaj trojezični.
torek, 30. december 2008
ponedeljek, 8. december 2008
Il plurâl ladin-furlan / ladinsko-furlanska množina
Il plurâl asigmatic / nesigmatska množina
Doprant lis peraulis che si cjatin te gramaticute di Cadorini (Furlan di Praghe):
“Une prime dispartizion si pues fâle jenfri di peraulis che a finissin par vocâl e peraulis che a finissin par consonant. Il furlan cul ladin dolomitan a son interessantis inte suaze des lenghis romanichis parcè che biel che pal plui a vebin il plurâl sigmatic (= par -s), a àn ancje peraulis che a fasin il plurâl par palatalizazion.«
Il romanç suizar invezit, la ipotetiche sûr, al à dome il plurâl sigmatic:
bratsch – bratschs (braç)
figl – figls (fi)
figlia – figlias (fie)
chasa – chasas (cjase)
nas – nas (nâs)
tscharvè – tscharvels (cerviel)
pra – prads (prât)
vestgì – vestgids (vistît)
La lenghe sursilvane si compuarte dispès in mût diferent, salacor par sô posizion gjeografiche ae periferie dal teritori retoromanç.
La plui innomenade diference e je che il sursilvan nol cognòs la cussiclamade inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Al podarès jessi un argument cuintri la lenghe protoretoromane.
Tal plurâl dai participis e adietîfs si manten il plurâl nominatîf latin –i, la plui part des lenghis romanzis e ancje dentri dal grup ipotetic retoroman-ladin-furlan a puartin indenant il –s latin dal vieri acusatîf.
sursilvan igl emploiau (<-atus) = l'impleât
sursilvan ils emploiai (
O par lâ indenant o disarès che il furlan e il ladin a fasin il plurâl ancje zontant un /j/.
Ce che al sucêt cuant che si met il /j/ daûr diviersis consonants lu mostrin ben lis lenghis slavis, p.e. il sloven voz+jen > vožen tal polac list + je > liście ’=listje’.
O tal rumen: TOT (= DUT), TO'ATĂ (=DUTE), toţi (=DUCJ), toate (=DUTIS).
Etimologjichementri il sun /j/ al pues divignî ancje daûr une vocalizazion secondarie dal s latin tant che tal esempli lat. plus > furl. plui ’bolj’:
1) -st + /j/ > -cj
puest > puescj, past > pascj, trist >triscj, chest ’ta’ > chescj, just > juscj.
ladin: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc
2) –l(i) + /j/ > -i
popul > popui, regâl > regâi, pâl > pâi, pendul > pendui, pericul > pericui.
-li + /j/ > -i : cjaveli > cjavêi, fenoli > fenôi, voli > vôi, vieli > viêi, pareli > parêi, pedoli > pedôi, zenoli > zenôi.
Ladin: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei
Tal rumen sg. copil ’frut’ > pl. copii
dialets slovens p.e.: boljš(i), boljša > bujš, bujša.
ongjarês. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk]
albanês ll> j : Sg. popull pl. popuj
bavarês l>j : todesc. alter > bavarês ojda
3)
-nt + /j/ > -ncj
grant > grancj, parint > parincj, tant > tancj
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)
4) -n + /j/ > -gn
an > agn(s); lad. ann - agn
bon > bogn; lad. bon > bogn.
Ladin, ancjemò: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn
ladinsko-furlanska množina
Nesigmatska množina
Furlanščina je znana po tem, da ohranja izglasni latinski –s, npr. pri tvorbi množine. Skupaj z ladinščino pa pozna tudi nesigmatsko množino kot je posplošena v italijanščini.
Švicarska sestra romanč ima samo sigmatsko množino:
romanč:
bratsch – bratschs (furl. braç, ital. braccio)
figl – figls (furl. fi, ital. figlio)
figlia – figlias (furl. fie, ital. figlia)
chasa – chasas (furl. cjase, it. casa)
nas – nas (furl. nâs, ital. naso)
tscharvè – tscharvels (furl. cerviel, ital. cervello)
pra – prads (furl. prât, ital. prato)
vestgì – vestgids (furl. vistît, ital. vestito)
Sursilvanščina, eden izmed retoromanskih jezikov v Švici, se pogosto obnaša povsem drugače kot ostali retoromanski in ladinski jeziki, morda zato, ker se nahaja na skrajnem zahodu te skupine.
Prava izjema je, da ne pozna nebnjenja K, C pred A, prav to pa naj bi bil glavni argument za retoromanskost nekega jezika.
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Pri deležniku ohranja kot edini še latinsko množino na –i in se vede pri tem kot italijanščina:
sursilvan igl emploiau (<-atus) = furl. l'impleât (zaposlen, zaposleni)
sursilvan ils emploiai (
poglejmo furlansko-ladinsko množino:
Tvorbe z obrazilom /j/
Na ednino se dodaja -i /j/, pri tem pride v besednem sandhiju do nebnjenja ali izpada
izglasniškega samoglasnika. Nebnjenje te vrste je značilno za slovanske jezike, predvsem
poljščino, podobno kot v furlanščini imamo npr. v poljščini: list + je > liście ’=listje’
Ali romunsko:
TOT (= furl. DUT 'vse'), TO'ATĂ (= furl. DUTE)
toţi (=furl. DUCJ), toate (= furl. DUTIS).
Etimološko je /j/ lahko nastal tudi po drugotni vokalizaciji izglasnega s-ja kot v primeru lat.
plus > furl. plui ’bolj’
1) -st + /j/ > -cj
puest ’mesto’ > puescj ’mesta’, past ’jedilo’ > pascj ’jedila’, trist ’žalosten’ >
triscj ’žalostni’, chest ’ta’ > chescj ’ti’, just ’pravičen’ > juscj ’pravični’.
ladinsko: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc
2) –l(i) + /j/ > -i
popul ’narod’ > popui ’narodi’, regâl ’darilo’ > regâi ’darila’, pâl ’kol’ > pâi
’koli’, pendul ’nihalo’ > pendui ’nihala’, pericul ’nevarnost’ > pericui ’nevarnosti’.
cjaveli ’las’ > cjavêi ’lasje’, fenoli ’sladki janež’ > fenôi ’sladki janeži’, voli ’oko’
> vôi ’oči’, vieli ’star’ > viêi ’stari’, pareli ’sličen’ > parêi ’slični’, pedoli ’uš’ > pedôi ’uši’,
zenoli ’koleno’> zenôi ’kolena’.
Ladinsko: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei
romunsko edn. copil ’otrok’ > mn. copii
V slovenščini poznamo podobne razvoje iz narečij, npr. boljš(i), boljša > bujš, bujša.
madž. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk] (luknja)
albansko ll> j : edn. popull mn. popuj
bavarsko l>j : nemško alter > bavarsko ojda
3) -nt + /j/ > -ncj
grant ’velik’ > grancj ’veliki’, parint ’sorodnik’ > parincj ’sorodniki’, tant
’tolikšen’ > tancj ’tolikšni’
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)
-n + /j/ > -gn : dva primera: an ’leto’ > agn(s) ’leta’, bon ’dober’ > bogn ’dobri’; prim. lad.
bon > bogn. Razvoj je šel an + j > ajn, podobno tudi sl. spanje > ljublj. spajne.
Ladinsko še: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn
Doprant lis peraulis che si cjatin te gramaticute di Cadorini (Furlan di Praghe):
“Une prime dispartizion si pues fâle jenfri di peraulis che a finissin par vocâl e peraulis che a finissin par consonant. Il furlan cul ladin dolomitan a son interessantis inte suaze des lenghis romanichis parcè che biel che pal plui a vebin il plurâl sigmatic (= par -s), a àn ancje peraulis che a fasin il plurâl par palatalizazion.«
Il romanç suizar invezit, la ipotetiche sûr, al à dome il plurâl sigmatic:
bratsch – bratschs (braç)
figl – figls (fi)
figlia – figlias (fie)
chasa – chasas (cjase)
nas – nas (nâs)
tscharvè – tscharvels (cerviel)
pra – prads (prât)
vestgì – vestgids (vistît)
La lenghe sursilvane si compuarte dispès in mût diferent, salacor par sô posizion gjeografiche ae periferie dal teritori retoromanç.
La plui innomenade diference e je che il sursilvan nol cognòs la cussiclamade inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Al podarès jessi un argument cuintri la lenghe protoretoromane.
Tal plurâl dai participis e adietîfs si manten il plurâl nominatîf latin –i, la plui part des lenghis romanzis e ancje dentri dal grup ipotetic retoroman-ladin-furlan a puartin indenant il –s latin dal vieri acusatîf.
sursilvan igl emploiau (<-atus) = l'impleât
sursilvan ils emploiai (
O par lâ indenant o disarès che il furlan e il ladin a fasin il plurâl ancje zontant un /j/.
Ce che al sucêt cuant che si met il /j/ daûr diviersis consonants lu mostrin ben lis lenghis slavis, p.e. il sloven voz+jen > vožen tal polac list + je > liście ’=listje’.
O tal rumen: TOT (= DUT), TO'ATĂ (=DUTE), toţi (=DUCJ), toate (=DUTIS).
Etimologjichementri il sun /j/ al pues divignî ancje daûr une vocalizazion secondarie dal s latin tant che tal esempli lat. plus > furl. plui ’bolj’:
1) -st + /j/ > -cj
puest > puescj, past > pascj, trist >triscj, chest ’ta’ > chescj, just > juscj.
ladin: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc
2) –l(i) + /j/ > -i
popul > popui, regâl > regâi, pâl > pâi, pendul > pendui, pericul > pericui.
-li + /j/ > -i : cjaveli > cjavêi, fenoli > fenôi, voli > vôi, vieli > viêi, pareli > parêi, pedoli > pedôi, zenoli > zenôi.
Ladin: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei
Tal rumen sg. copil ’frut’ > pl. copii
dialets slovens p.e.: boljš(i), boljša > bujš, bujša.
ongjarês. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk]
albanês ll> j : Sg. popull pl. popuj
bavarês l>j : todesc. alter > bavarês ojda
3)
-nt + /j/ > -ncj
grant > grancj, parint > parincj, tant > tancj
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)
4) -n + /j/ > -gn
an > agn(s); lad. ann - agn
bon > bogn; lad. bon > bogn.
Ladin, ancjemò: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn
ladinsko-furlanska množina
Nesigmatska množina
Furlanščina je znana po tem, da ohranja izglasni latinski –s, npr. pri tvorbi množine. Skupaj z ladinščino pa pozna tudi nesigmatsko množino kot je posplošena v italijanščini.
Švicarska sestra romanč ima samo sigmatsko množino:
romanč:
bratsch – bratschs (furl. braç, ital. braccio)
figl – figls (furl. fi, ital. figlio)
figlia – figlias (furl. fie, ital. figlia)
chasa – chasas (furl. cjase, it. casa)
nas – nas (furl. nâs, ital. naso)
tscharvè – tscharvels (furl. cerviel, ital. cervello)
pra – prads (furl. prât, ital. prato)
vestgì – vestgids (furl. vistît, ital. vestito)
Sursilvanščina, eden izmed retoromanskih jezikov v Švici, se pogosto obnaša povsem drugače kot ostali retoromanski in ladinski jeziki, morda zato, ker se nahaja na skrajnem zahodu te skupine.
Prava izjema je, da ne pozna nebnjenja K, C pred A, prav to pa naj bi bil glavni argument za retoromanskost nekega jezika.
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Pri deležniku ohranja kot edini še latinsko množino na –i in se vede pri tem kot italijanščina:
sursilvan igl emploiau (<-atus) = furl. l'impleât (zaposlen, zaposleni)
sursilvan ils emploiai (
poglejmo furlansko-ladinsko množino:
Tvorbe z obrazilom /j/
Na ednino se dodaja -i /j/, pri tem pride v besednem sandhiju do nebnjenja ali izpada
izglasniškega samoglasnika. Nebnjenje te vrste je značilno za slovanske jezike, predvsem
poljščino, podobno kot v furlanščini imamo npr. v poljščini: list + je > liście ’=listje’
Ali romunsko:
TOT (= furl. DUT 'vse'), TO'ATĂ (= furl. DUTE)
toţi (=furl. DUCJ), toate (= furl. DUTIS).
Etimološko je /j/ lahko nastal tudi po drugotni vokalizaciji izglasnega s-ja kot v primeru lat.
plus > furl. plui ’bolj’
1) -st + /j/ > -cj
puest ’mesto’ > puescj ’mesta’, past ’jedilo’ > pascj ’jedila’, trist ’žalosten’ >
triscj ’žalostni’, chest ’ta’ > chescj ’ti’, just ’pravičen’ > juscj ’pravični’.
ladinsko: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc
2) –l(i) + /j/ > -i
popul ’narod’ > popui ’narodi’, regâl ’darilo’ > regâi ’darila’, pâl ’kol’ > pâi
’koli’, pendul ’nihalo’ > pendui ’nihala’, pericul ’nevarnost’ > pericui ’nevarnosti’.
cjaveli ’las’ > cjavêi ’lasje’, fenoli ’sladki janež’ > fenôi ’sladki janeži’, voli ’oko’
> vôi ’oči’, vieli ’star’ > viêi ’stari’, pareli ’sličen’ > parêi ’slični’, pedoli ’uš’ > pedôi ’uši’,
zenoli ’koleno’> zenôi ’kolena’.
Ladinsko: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei
romunsko edn. copil ’otrok’ > mn. copii
V slovenščini poznamo podobne razvoje iz narečij, npr. boljš(i), boljša > bujš, bujša.
madž. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk] (luknja)
albansko ll> j : edn. popull mn. popuj
bavarsko l>j : nemško alter > bavarsko ojda
3) -nt + /j/ > -ncj
grant ’velik’ > grancj ’veliki’, parint ’sorodnik’ > parincj ’sorodniki’, tant
’tolikšen’ > tancj ’tolikšni’
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)
-n + /j/ > -gn : dva primera: an ’leto’ > agn(s) ’leta’, bon ’dober’ > bogn ’dobri’; prim. lad.
bon > bogn. Razvoj je šel an + j > ajn, podobno tudi sl. spanje > ljublj. spajne.
Ladinsko še: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn
Naročite se na:
Objave (Atom)
