in Slesie / v Šleziji

Cieszyn



La segnalazion bilenghâl a Český Těšín / dvojezični napis v Češkem Tešinu



Turist Iván a Cieszyn/ Turist Iván v Tešinu
La place principâl di Cieszyn / glavni trg v Tešinu



Bracki Browar Zamkowy w Cieszynie ven a stâi la bire di Cieszyn / Tešinsko pivo



la frontiere / meja


O sin stâts a Ostrava e Cieszyn, a viodi un toc scognossût. Propit in chel teritori chi si cjate la minorance polache in Cechie sù e jù 40 mil di personis dongje de tierce plui grande citât ceche Ostrava. La plui part di lôr e vîf a Česky Tešin o par polac Czeski Cieszyn, di fat si trate di une citât taiade in doi tal 1920 dopo la prim vuere mondiâl tant che Nova Goriza/Gurize o Frankfurt (Oder)/ Słubice dopo la seconde. La citât storiche Cieszyn si cjate al di là dal flum Olza, cec Olše, todesc Olsa.
Chi a fevelin il dialet slesian polac di Cieszyn o tant che lu clame la int locâl „po našymu“, polac: gwara cieszyńska, cec: těšínské nářečí che e mostre influencis todescjis tant che in dute la Slesie e vuê influencis soredut dal cec. A fevelin di un dialet continuum o un interdialet slesian tra il cec e il polac, ma di fat al è un dialet polac fevelât in Cechie.
Esemplis:
Jedzie mi cug = il gno tren al partìs
cug = dal todesc Zug „tren“
jo mówiym po naszymu „o feveli par polac di Cieszyn“
cec Já mluvím = slesian di Cieszyn jo mówiym = polac Ja mówię = o feveli
slesian: Mocie co na pici? = polac Macie coś do picia? = cec: Máte něco k pití? = sloven: Imate kaj za piti? = furlan: Vêso alc di bevi?


v Šleziji

Bili smo v Ostravi in Tešinu (Cieszyn) in si ogledali košček nepoznanega terena. Severneje in južneje sem že hodil, ampak ta hodnik sem pa izgleda spustil, zdaj pa luknjo uspešno zapolnil. Prav v tem hodniku živi tudi poljska manjšina na Češkem, okoli 40 tisoč, večina živi v mestu Česky Tešin (poljsko Czeski Cieszyn). Tu gre kot v našem primeru Nova Goriza/Gorizia za deljeno mesto, mejo so potegnili na reki Olza po prvi svetovni vojni v letu 1920. Polaki so takoimenovano področje Zaolzje imeli za svoje in leta 1938 to območje tudi zasedli. Leto kasneje je izbruhnila svetovna vojna in danes po vojni je meja spet tam, kjer je bila.
Poljsko šlezijsko narečje, ki se govori v Zaolzju, imenujejo v Tešinu enostavno „po naszymu“, Čehi temu pravijo: těšínské nářečí. Narečje se dosti razlikuje od uradne poljščine, zadnjič sem gledal neki film na poljski televiziji posnetega v tešinskem govoru s poljskimi podnapisi.
Primeri:
Jedzie mi cug = Gre mi vlak
cug = iz nemško Zug
jo mówiym po naszymu „govorim po našem“
češko Já mluvím = šlezijsko jo mówiym = poljsko Ja mówię = jaz govorim
šlezijsko Mocie co na pici? = poljsko Macie coś do picia? = češko: Máte něco k pití? = slov.: Imate kaj za piti?

Tal non dal Pari, e.. / V imenu očeta, ..

Îr a mieze strade tra Ziersdorf e Hollabrunn - simpri a nord di Viene - o ai intopât,
tant che scuasit ogni volte ogni vinars e lunis cuant che o voi a fâ sport a Ziersdorf,
automobii cula targhe polache, a voltis a son plui chei cu la targhe polache che no
cu la targhe austriache o ceche.
Si fasino ancje il segn de sante crôs? A Oberfellabrunn, a Fahrndorf,..?

Une volte agns indaûr Tomek il gno coleghe di vore polac, mintri che al menave la machine, al faseve ogni cinc-dîs minûts stramps mots.
Jo no disevi nuie, ma mi domandavi dome ogni volte »Ce estris sono chescj?«
Jo no rivavi a capî, dome o pensavi ce tip stramp..
Dopo dôs oris a mieze strade tra Budapest e Zagabrie il tip al fermave dut a bot la
machine tal mieç te crosere dongje di Balatonszentgyörgy, dulà che tal 2002 al sucedeve un incident tragjic di autobus cun 19 muarts pelegrins polacs, al saltave fûr de machine si inzenoglave e si segnave.
Dopo, tant che se nol fos sucedût nuie, al tornave a menâ la machine e a fevelâ di
presits di vendite, di marcjâts internazionâi, di inviestiments, dal marcjât globâl - nuie di
strani, viodût che al faseve il »international sales manager« te nestre imprese ongjarese.
No rivavi plui e o tacavi di domandâlu: »Ma ce robe..«, e lui: »Jo ce fasio, vûstu savê, o saludi Diu, lu saludi ogni tant.«

Saludâ Diu al voleve dî:
subit dopo che al viodeve une glesie, ancje se di lontan, si voltave viers di jê e si faseve la sante crôs - il nestri »international sales manager«.



V imenu očeta, ..

Včeraj na pol poti med Ziersdorfom in Hollabrunnom, vse severno od Dunaja, sem naletel, kot skoraj vedno, ko se vozim v Ziersdorf, na avtomobile s poljsko registracijo, včasih jih je celo več kot avstrijskih ali čeških.
Kaj se tudi oni vedno pokrižajo? V Oberfellabrunnu, v Fahrndorfu..?

Leta nazaj je moj sodelavec Tomek iz Poljske, ko sva bila na poti iz Budimpešte v Zagreb med vožnjo izvajal vsake nekaj minut neke čudne kretnje.
Ostal sem tiho, četudi sem se vsakokrat spraševal »Kaj neki tu stalno telovadi?«
Nisem prišel do razlage, samo mislil sem si, malce odtrgan tip...

Po dobrih dveh urah vožnje na poti med Budimpešto in Zagrebom, se je tip nenadoma ustavil sred križišča pri Balatonszentgyörgyu, kjer je leta 2002 v prometni nesreči 19 poljskih romarjev izgubilo življenje, skočil iz avta, pokleknil na vroč asfalt in se pokrižal.

Zatem, kot da se ne bi zgodilo nič, je sedel za volan in nadaljeval vožnjo, govoril naprej o prodajnih cenah, mednarodnih trgih, vlaganjih, globalnem trgu, nič nenavadnega, saj je v našem madžarskem podjetju delal kot takozvani »international sales manager«.
Preveč me je mikalo, odprl sem usta: »No kaj..«,
on pa: »Kaj tu počnem, te zanima, jaz samo pozdravljam boga, na vsake toliko ga pač pozdravim.«

Pozdraviti boga je pomenilo:
samo da je zagledal kako cerkvo, tudi če samo oddaleč, se je obrnil proti njej, nekaj zamomljal in se pokrižal – ta naš »international sales manager«.