sreda, 30. januar 2008

la nemalizazion / živalizacija

Dome trê dîs fa si è memoreât il cjadalan de tragjedie di Auschwitz, vuê un altri numar o dât il 30. di Zenâr 75 agns indaûr, Hitler cjapà il podê cu la autorizazion de maioritât. La religjon de violence e dal podê, un instint naturâl, l’instint salvadi che al parâ vie dutis lis pôris. Jo lu clamarès il procès de nemalizazion fevelant dal deventâ nemâl. Ma aio reson? I nemâi no copin dome par gust di copâ o vê podê, i nemâi lu fasin dentri di regulis une specie di “fair play” ancje se il plui fuart e il plui grant al mangje il plui piçul e debul – alore si trate di un instint uman – ancje vuê la violence dai e tra i zovins un problem tes citâts, alore miôr in campagne?

živalizacija
Pred samo tremi dnevi so se spomnili obletnice osvoboditve Auschwitza, danes druga številka, 30. januar, pred 75 leti je Hitler prišel na oblast pooblaščen od večine. Vera nasilja in oblasti, naravni nagon, divji nagon, ki premaga vse notranje skrbi (zato uspešen koncept v kriznih obdobjih). Imenoval bi to potek »živalizacije« ali postati žival. Je tako?
Živali ne ubijajo samo iz užitka, samo ubijati in imeti oblast, pri njih obstajajo neka pravila, neke vrste »fer pleja«, čeprav močnejši jedo manjše in slabotnejše – torej gre le za človeško bolezen – tudi v današnjem času je nasilje mladih spet problem velikih mest, torej bolje na podeželju?

nedelja, 27. januar 2008

bissebove / vihar



ca di nô, ma ancje in Cechie, Ongjarie, Polonie e scuasit in dute la Austrie, si è discjadenade une bissebove, borascje o semplicementri bugadonis di aiar..lavôr pai miei arbui e a tignin dûr – par cumò.

pri nas, pa tudi na Češkem, Madžarskem, Poljskem in skoraj v celi Avstriji, je vihar gospodar, vihra privihra vihravo, drevesa pred bajto zaenkrat še stojijo.

Auschwitz / Oświęcim / Osvetim

Il cjadalan de diliberazion di Auschwitz (par polac Oświęcim), plui di 60 agns, pe ultime gjenerazion o chê dopo salacor magarì cussì no par un grum di lôr dome un dât statistic, une storie di chei altris.
Gno nono mi veve fevelât dispès dal cjamp di concentrament di Ljubelj, a pocs chilometris di Bled, al jere un dai borghês constrets di lavorâ tal tunel di Ljubelj (vuê la confin cu la Austrie), a lavoravin cui impresonâts dal cjamp tal frêt mortâl di Ljubelj. Us racomandi il libri »Maus« di Art Spiegelman (il titul origjinâl »Maus: A Survivor's Tale«, o ai let la version ongjarese »Maus – Egy túlélő története”).


Auschwitz / Oświęcim / Osvetim
Ob Obletnici osvoboditve Auschwitza (po slovensko bi rekel glede na poljsko Oświęcim »Osvetim«): več kot 60 let je minilo, za zadnji rod ali še za prihajajoči morda žal samo še statistični podatek, zgodovina drugih.
Moj stariata mi je dostikrat pripovedoval o taborišču na Ljubelju, kjer je bil na prisiljenem delu nastanjen v bližini samega taborišča, delal je skupaj s taboriščniki v predoru in tako videl marsikaj, kar se je dogajalo v samem taborišču.
Priporočam knjigo »Maus« Arta Spiegelmana (izvirno »Maus: A Survivor's Tale« - jaz sem bral madžarsko verzijo).

petek, 25. januar 2008

cjariesâr e cjariesis / češnja


Ce biel timp, ce buinore aviertane, Vierte, Jessude, Primevere, lis plantis si svein, e tal fratimp si è sveât ancje il nestri cjariesâr piçul, masse çoncjât e cence cjariesis.
Cjariesâr e cjariesis, bielis peraulis, plui o mancul si pues dî che il furlan al à mantignût la peraule lat. volg. ”ceresia”. Ca di nô si dîs »češnja« o »črešnja«.
Interessant che la peraule slovene dal slâf comun »*čers’ьn’a« e diven ancje de istesse latine “ceresia”. La russe „čerešnja” e somee ae furlane „cjariesis / çariesis“.


češnja

Kako ugodno vreme, pomladansko jutro, spomlad, zbujajo se rastline, in ne vem kdaj, tudi naša mala češnja, črešnja, samo da nima češenj.
Po furlansko pravijo temu „cjariesâr” in „cjariesis”, kar ohranja nekako staro latinsko besedo za „češnjo” poznolat. ”ceresia”. Naša »češnja« ali »črešnja« je enaka cerkvenoslovanski »črěšьnja” iz praslovanske *čers’ьn’a, in prav praslovanska beseda je kot furlanska iz iste latinske. Furlanski je še najbolj podobna ruska „čerešnja”.

sreda, 23. januar 2008

tren / vlak

il stât presint isal destin o il risultât dai fats di vite de nestre storie personâl, date e il lûc di nassite, residence, citadinance, la frutarie.
Tal moment o fâs un viaç in tren par lâ a vore tant che la pluipart de int ca di nô in campagne.
La miserie de int di campagne, o fâ il contadin – no puedin ducj fâ il contadin, no bastin nancje i bêçs de Europe - o lâ a vore, in strade di buinore e di sere.
Propit il fat di cjatâsi in tren al somee aes zornadis grisis, vite di ogni dì.
Un viaç lunc e fadiôs, fadiôs, parcè che tu cognossis za dutis lis stazions e fermadis, ogni arbul e braide o cjamp di forment, di blave, nêf o cence nêf, tal scûr, unviêr, o tal cjalt,
dutis robis cognossudis e a ducj i passazîrs ur spiete di spietâ.


vlak
Je trenutno stanje usoda ali izid življenjskih dejstev naše osebne zgodovine, dan in kraj rojstva, bivališče, državljanjstvo, otroštvo.
Vozim se ravno z vlakom v službo kot večina tukaj na podeželju.
Nesrečneži imajo na izbiro, ali kmetovati – vsi ne moremo kmetovati, vsem tudi ni všeč – ali pa morajo v mesto, to pa pomeni vožnja zjutraj, vožnja zvečer.
Ravno vožnja z vlakom me spominja na sivi vsakdan.
Dolga vožnja, naporna, ker postaje že vse poznaš, vsak drevo in senco, ki jo vidiš iz zamazanega okna, vse postaje, in potnikom ne ostane drugega kot čakati.

nedelja, 20. januar 2008

il zar dai scacs / šahovski car

Di frut o zuiavi a scacs tant che gno pari, anzit a Berlin noaltris slovens o vevin ancje un club di scacs, il nestri circul si clamave »Slovenija«, o zuiavin te tierce division berlinese, par solit ogni domenie. In chel timp sui prins agns otante o leievi ancje il libri sul duel storic
Boris Spaskij – Bobby Fischer che si è davuelt a Reykjavik tal 1972 che al è ritegnût il match dal secul – e jo o soi dacuardi.
Al è muart Bobby Fischer, une leiende, un omp une vore controvers e ecentric, par no doprâ masse peraulis, al baste une – il »mitic«.

šahovski car
»Zemřel geniální šachista Bobby Fischer.« so zapisali v češkem časopisu ”Lidové Noviny”
Kot otrok sem kot moj oče dosti šahiral, v Berlinu smo Slovenci imeli celo svoj šahovski klub s častnim imenom »Slovenija«. Igrali smo skoraj vsako nedeljo v tretji berlinski ligi.
V tem času, v zgodnjih osemdesetih, sem dobil tudi v roke očetovo knjigo o zgodovinskem dvoboju Bobby Fischer proti Borisu Spaskemu v Reykjaviku leta 1972, dvoboj stoletja – tudi jaz sem tega mnenja.
Fischer je legenda, mož sila čudaške narave, obenem pa »car«.

četrtek, 17. januar 2008

plui mastin che no il fier / Trdoglav

Graziis al coment di Sandri o ai capît che il pâr furlan VIELI e VIERI al puarti indenant il concet vieri indoeuropean che al doprà dôs peraulis pal significât „vecjo, vecchio”:
une peraule dome pes robis e chê altre dome pes personis tant che tal ongjarês modern:
VIERI ongjarês „régi” 'vecjo' pes robis: p.e. a régi híd 'il puint vieri'
VIELI ongjarês „öreg” 'vecjo' pes personis, vivents : öreg kutya 'cjan vecjo'

il concet vieri si manten tal latin:

lat.
VETUS
(gjen. veteris) 'vecjo' pes robis < IE *wetus- "an" (cf. sanscrit. vatsa- "an," gr. etos "an," het. witiš "an,", antic lit. vetušas "old, aged", sloven “večen, večni«, rus. »večnyj« e v.i.


SENEX
(gjen. senis) 'vecjo' pes personis, vivents' < IE *sen- "vecjo" sanscrit sanah "vecjo”, armen. hin "vecjo", gr. enos "vecjo", lit. senas "vecjo", gotic sineigs "vecjo" e v.i.


e il furlan al puarte indenant il concet vieri:

furl.
VIERI »pes robis«
VIELI »pes personis – ogni tant pes robis«
VECJO »personis, robis«

>
forsit o probabilmentri a cause de influence taliane si doprarà dome:

vecjo »personis, robis«


la peraule corispuindinte slovene e je »star« (vecjo), ancje crav. star, češ. starý, rus. staryj,
e diven di < sta-r- k *stā 'stâ'
alore »star« al vûl dî »stâ fer, mastin, impostât« o cun altris peraulis
secont la etimologjie »il vieli al è un om mastin«
jo lu dîs cul rispiet pai vielis – e lu dîs parcè che ancje jo (mi sint) simpri plui indevant cui agns mi sint plui mastin che no il fier (par doprâ un proverbi furlan)


Trdoglav
Hvala Sandru za razlago, zdaj sem razumel, da furlanski dvojček VIELI ’star’ in VIERI ’star’ nadaljuje indoevropsko prazasnovo uporabe dveh različnih besed za pomen „star”:
ena beseda v primeru, da gre za „stvari”, druga, če gre za „osebe”, tako kot danes v madžarščini:
VIERI madž. „régi” 'star' za »stvari«: npr. a régi híd 'stari most'
VIELI madž. „öreg” 'star' za »osebe, živa bitja« : öreg kutya 'stari pes'

staro porazdelitev ohranja tudi latinščina:

lat.
VETUS
(rod. veteris) 'star' za stvari < IE *wetus- "leto" (cf. sanskrt vatsa- "leto," gr. etos "leto," het. witiš "leto,", antic lit. vetušas "leto, starejši", sloven “večen, večni«, rus. »večnyj« itd.


SENEX
(rod. senis) 'star' za osebe' < IE *sen- "star" sanskrt sanah "star”, armensko hin "star", gr. enos "star", lit. senas " star ", gotsko sineigs " star " itd.


in tako tudi furlanščina nadaljuje staro podelitev:

furl.
VIERI »za stvar«
VIELI »za osebe – deloma tudi za stvari«
VECJO »osebe, stvari«

>
mogoče in verjetno pod vplivom italijanščine tudi tega ne bo več in rabila se bo samo ena beseda
vecjo »star« za osebe in stvari


ustrezna slovenska beseda je »star« , tudi hrv., češ. starý, rus. staryj, kar je iz
< sta-r- k *stā 'stati'
potemtakem »star« pomeni »stati trdno« ali drugače
»star človek je trden, neomajen (v mnenju) trdoglav«
seveda v dobrem smislu – kajti tudi jaz sem vedno bolj trdoglav, seveda samo v pozitivnem smislu!

ponedeljek, 14. januar 2008

une impinion di un turist / mnenje turista



I viaçs in machine a costin simpri di plui, cence i cuatri ruedis no si pues - almancul ca di nô fûr in campagne, dulà che a son a disposizion in totâl doi bus un di buinore che al puarte i cuatri fruts a scuele e un di daspomisdì che al puarte i fruts in cjase.
Di chê altre bande, o la int e je plui siore di me o (o jo o soi plui puar..) o i viaçs in machine a costin masse pôc, ognidun al va in machine ancje par fâ doi metris passant di un negozi a chel altri.
Ca di nô in Basse Austrie o paìn par un liter diesel 1,18 -1,22 euro, in Slovenie al coste mancul, in Italie e in Gjermanie al coste ancjemò di plui, plui di 1,30, e a restin ancjemò mil robis di paiâ.
Ca di nô tal cussìclamât paîs di bicicletis (no lis dopre nissun fûr che la frutarie) secont la propagande (cumò si cjatìn tal mieç de campagne eletorâl), la machine e reste l’unic mût di movisi di une bande a chê altre, al mancje il timp par fâ doi o forsit trê pas a pît, e lu àn semplicementri dismenteât.
Il rimiedi plui vieri e naturâl cuintri il stress al è lâ a pît, parcè che lant a pît tu tu sês costret di fâ nuie.
Il campion de Europe al è la Italie, cu la medaie di aur rivuardant il numar di machinis, ma ancje rivuardant il smog (fum).
Magari cussì no ancje tal biel Friûl, al sud di Glemone, Udin, viers Cividât, viers il mâr o viers Pordenon, soredut tes stradis viers Mestre e Vignesie dut un mâr di machinis. Chel istès in Slovenie a Bled, tal gno biel paîs, lungjis codis di machinis tal centri di Bled, in biciclete a Bled tu tu cjatis in pericul di muart. Cumò di cent agns indaûr chenti - a Bled - si curavin malatiis polmonaris.
Stradis plen di machinis e camions tal mieç dai cjamps e braidis.
Cence machine no si pues, la benzine e je za masse cjare, al reste dome di lâ a voltis a pît, ma se o lait finalmentri a pît, badait ben!
Lu sai, o soi stât masse pôc timp in Friûl par dî alc sul seri, ma la mê e je une impinion di un “turist” vignint in Friûl, in machine, però cul gasoli de Slovenie.


mnenje turista

Vožnja z avtom je dražja in dražja, brez štirikolesnega prijatelja ne gre, vsaj tu zunaj na deželi, ko imaš na voljo vsega dva avtobusa, enega zjutraj, ki pelje otroke v šolo, drugega pa popoldne, ki otroke pripelje spet nazaj domov.
Ali imajo ljudje preveč/več denarja (ali ga imam jaz premalo) ali je avto še preveč poceni,
za vsak meter se sede za volan, prestavlja avto od ene trgovine do druge, do vrtca, šole pa nazaj.

V Avstriji je zdaj liter nafte/dizla tam okoli 1,18 -1,22 evra, v Sloveniji je za kakih 15 centov ceneje, v Italiji in Nemčiji preko 1,30, potem pa je še tisoč drugih stvari za plačati.
V naši deželi koles (ki jih razen mularije noben ne uporablja več) ostaja avto edino prevozno sredstvo, ni časa za sprehanje, navadna hoja je iz mode, s palicami ali kaj podobnega to mogoče.
Iz lastnih izkušenj, pešačenje recimo v službo je najboljši recept proti stresu, zdaj hodim s kolesom, to pa nima istega učinka.
Evropski prvak je Italija, zlato odličje po številu avtomobilov na prebivalca, spredaj so tudi pri onesnaženem zraku v mestih, z mestom Milano na čelu.
Žal je podobno tudi v lepi Furlaniji, južno od Gumina, Videm, proti Čedadu ali v smeri Gradeža, predvsem pa na cestah okoli Mestra in Benetkah je polno pločevine.
Tudi v Sloveniji je že dovolj tega, poglejmo samo na Bled, v kolonah vse stoji in to sredi Bleda, za bicikliranje tu ni prostora, pred stotimi leti so tu še s čistim zrakom zdravili ljudje.
Brez avta ne gre, to smo že ugotovili, gorivo je že itak predrago, ostane samo, da gremo vseeno kdaj pa kdaj peš, po pa glej, da te kdo ne zgazi!
Vem, da sem bil premalo časa v Furlaniji, da bi dal kako resno oceno, dajem pač mnenje kot to vidi sleherni turist, ki prihaja večinoma z avtom, po možnosti s slovenskim gorivom v tanku.

četrtek, 10. januar 2008

E vâl di plui che no lis perlis / Visoko presega bisere cena njena

O vevi par cuatri dì la incarghe di president dal Consei dai façolets doprâts, tacis, plats e
blancjarie, tant che ministri dai lavôrs di cjase, ce che al vûl dî cun peraulis semplicis fâ la coghe e fâ la mari.
Grazie a Diu o fasevi une buine mari, ai fruts no ur è mancjât nuie, però rivuardant il rest chei altris lavôrs di cjase no soi rivât adore a fâ scuasit nuie, almancul lu pues dî che o sei rivât adore a tignî adun la cjase o plui o mancul il status quo.
La mê femine lu fâs ogni dì cence lamentâsi (tant) e mi spiete ogni sere simpri cu la cene pronte.
Jo invezit no soi bon nancje a meti in sest la cusine, grazie o vin un laveplats, dome che il gno frut di trê agns e mieç mi veve vût di mostrâmi come si dopre, nol è vêr dal dut, però lu saveve in ogni câs miôr di me...
Ogni sere dopo tornât di Viene la mê femine mi domandave come che e je lade?
O disevi cence rindisi »dut ben, ma cumò mi sint un po strac..une vore strac.«
»Isal plui facil fâ la parone di cjase o lâ a vore?« e voleve savê.
»Al dipint de vore.« o rispuindevi.
»Ma, tu no tu âs fat dut, preparâ la cene, lavâ la blancjarie e..«
Invezit cence lâ indevant cul discors, ce biel si cjate scrit inte Biblie:
(Sprocs 31,10)
Une parone di cjase che vali cui aial la furtune di cjatâle? E vâl di plui che no lis perlis.





Visoko presega bisere cena njena

Predsedoval sem za štiri dni Svetu popackanih majčk, krožnikov in umazanega perila, torej bil sem minister hišnih opravil, ali preprosto kuharica in mamica hkrati.
Hvala bogu sem bil dobra mamica, otrokom ni nič manjkalo, glede ostalih opravil, priznam, nisem uspel skoraj nič narediti, vsaj večje škode ni.
Moja žena ima to vse vsak dan na glavi, ne da bi se (preveč) pritožila, in povrhu me zvečer vedno čaka topla večerja (tako kot sem pač razvajen).
Medtem ko jaz nisem niti v stanju pospraviti kuhinjo, dobro da imamo pomivalni stroj, res pa je, da moj tri in polletni sin, ve bolje od mene, kaj je treba pritiskati.
Vsak večer, me je žena vprašala, kako je kaj šlo?
Ponosno sem seveda dejal: »Vse v redu, ampak zdaj bi se rad malo vlegel in vse štiri od sebe.«
»Kaj misliš, je laže biti gospodinja ali iti v službo?«
»No to je odvisno od službe, če imaš veliko dela..«
»Ampak ti nisi niti vsega naredil, kar bi moraj, poglej, pomivati, prati, obešati perilo itd...«
Namesto, da bi nadaljeval (niti se ne spomnim, kako je točno šlo naprej), bi navajal iz Biblije:
»Vrlo ženo, kdo najde? Kajti visoko presega bisere cena njena.« (Pregovori, 31, 10, Sveto pismo stare zaveze).

torek, 8. januar 2008

Radio Onde Furlane / Radio furlanski val

Vuê o soi lât pes ondis, ondis furlanis, o soi stât ospit a Radio Onde Furlane, magari cussì no di persone, mi à intervistât par telefon il diretôr Mauro Missana. Forsit si viodìn une altre volte di persone, mi plasarès viodi la Radio Furlane.
O speri dome che no vedi strapaçâts masse i scoltadôrs e la lenghe furlane. Mi coventarès un „training”.


Danes sem bil gost v radijski oddaji furlanskega radia Radio Onde Furlane (Radio furlanski val), žal ne osebno,
govoril sem v živo po telefonu z urednikom Maurom Missano.
Morda se še vidimo osebno, rad bi videl, kako kaj delajo tam.
Upam, da nisem poslušalce utrujal z mojo slabše govorjeno furlanščino. Bo treba še na kakšen trening.

ponedeljek, 7. januar 2008

2 x pensâ / 2 x misliti



Ogni pôc mi fan la domande „In cuale lenghe „pensistu”?”
Si podial „pensâ” in lenghis diviersis?
Tal prin moment no sai ce dî parcè che no lu sai nancje jo, ancje se domandât tantis voltis.
O pensi che tal gno câs al sedi cussì: la lenghe doprade (sloven standard, sloven dialet, ongjarês, todesc) e dipint dal interlocutôr atuâl concret o dome imagjinari. Però magari cussì no nol è simpri cussì, parcè che a voltis no ’nd è nissun o si fevele cun se stes o intun mût dal dut fûr di ogni realtât, cussì dispès mi cjatavi a insumiâmi di fevelâ une lenghe che le ai doprade za cui sa cuant.
Di fat o pensi che si pues pensâ in lenghis diviersis, no dome inte marilenghe e la lenghe mari e je tal gno câs il sloven dialet forsit il sloven dialet dai migrants (vonde lontan dal standard).
O salacor si trate di une abilitât che un al dopre plui lenghis e chel altri dome une.
Salacor a son ancje chei che a „pensin” in nissune lenghe.
A mi mi pâr che a voltis o pensi cence doprâ peraulis, il pinsîr al nâs tant che a disin i poetis che il viers al nassi e i pinsîrs plui biei a nassin cence peraulis.
La poesie e je la cjar salde dal pinsîr, esprimût in mût tecnic cun peraulis.
La lenghe mi pâr e sedi un strument „secondari”, impuartant par concretizâ o analizâ un probleme e mancul par judâ a „fâ nassi”.
Scusait ma ancje dut chest al è dome un pinsîr nassût intun lamp, cence peraulis concretis e cence un parcè.



2 x misliti

Vsake toliko me vprašajo „v katerem jeziku razmišljaš?”
Ali je možno razmišljati v različnih jezikih?
Pri priči ne bi vedel reči, kajti sam ne vem, čeprav že tolikokrat vprašan.
Mislim, da je v mojem primeru tako: uporabljeni jezik (knjižna slovenščina, narečna slovenščina, madžarščina, nemščina) se prilagaja konkretnim sogovornikom ali samo domnevnim. Temu ni povsem tako, kajti včasih ni nikogar ali se človek sam sabo pogovarja ali na neki način zunaj resničnega dojemanja, tako se mi je že nekajkrat pripetilo, da sem se v sanjah pogovarjal tekoče in čisto naravno v nekem jeziku, ki ga že leta nisem več obnavljal. V budnem stanju bi komaj kaj spravil skupaj, v sanjah pa teče pravi dialog, to kaže, da je naše pasivno zunanje ničkoliko večje kot si to priznamo.
Prepričan sem, da je možno v več jezikih hkrati razmišljati, ne samo v maternem jeziku, kajti materni jezik bi bil strogo gledano pri meni samo narečna slovenščina, tisto pogovorno pač.
Morda pa gre le za zmožnost, ki jo nekdo ima, drugi nima.
Zdi se mi, da za „mišljenje” zgolj kot postopek ne potrebujemo besed, „misel” se rodi kot to že od nekdaj trdijo pesniki in to brez besed, brez jezika.
Pesem ni nič drugega kot „surova” misel, pesnik jo sicer izraža tehnično z jezikom pri tem pa ohranja pojmovnost.
Jezik bi bil potemtakem prej pripomoček drugotne vrednosti, pomemben za natančno določenje in analizo.
Če to zveni preveč zmedeno, je razlog ta, da je tudi vse to le neka misel, ki je nastala brez besed in brez vsakršnega razloga.

sobota, 5. januar 2008

Sanc e tiere / Kri in zemlja


suburbi european / evropsko predmestje

Si fevele tant di integrazion dai imigrâts, ca di nô in Austrie e ancje in Gjermanie, nuie di strani viodût che la situazion sociâl austriache e je scuasit la istesse che no chê in Gjermanie.
La integrazion e je cence dubi necessarie, il probleme al è cjatâ lis misuris justis cence lâ a pericul di promovi une assimilazion platade.
Une part – forsit za la gran part – dai politics di chenti (par esempli il governadôr de Assie in Gjermanie o ca di me il nestri sindic) e cîr gnovis strategjiis par integrâ (miôr) i imigrâts, parcè che finmò no rivarin a fâlu.
Magari cussì no tai lôr voi integrazion e vûl dî “fâ todesc” “fevelâ todesc” e.v.i. cence badâ ai dibisugnis di chescj grups.
O cjati che cussì nol si varà sucès.
O pensi che ancje la maioritât - i todescj, i francês e.vi. – a vebin di mostrâ alc, tant che il cognossiment di base de lenghe e culture sedi la turche o arabe.
O cognòs di persone un esempli vîf di chest “mecanisim” (in fin dai fins ancje jo o soi un imigrât), si trate di un gno amì todesc, insegnant intune scuele a Berlin cuntun percentuâl une vore alt (80%) di turcs e araps.
Tal principi e jere dure pal insegnant todesc tal “ghetto” turc, nol saveve ce fâ, no lu à rispietât dinissun, a blestemavin par turc e arap stant che nol capìs. Cussì nol si podeve lâ indenant - lui a tacave a cjapâ sù il turc a un nivel di base e ancje almancul lis blestemis arabis.
Dopo chest dut al jere gambiât.
I fruts a jerin dal dut gambiât, a imparavin plui vulintîr, anzit lui al deventave un spezializât ce che al rivuarde lis blestemis arabis dal Liban.
I fruts a imparavin plui vulintîr l’inglês, a cjatavin fûr zûcs tant che voltâ blestemis dal turc in inglês e cussì indevant.
Ancje i gjenitôrs, araps dal Liban, turcs e curds de Anatolie, lu rispietavin,
si saludavin un cul altri za di lontan, anzit al sucedeve che cualchidun lu à
clamât a gustâ.
Vuê nol insegne plui in cheste scuele, lu àn mandât intun altri ghetto, un ghetto dai puars, todescj, int cence lavôr, violence, alcul, nol mancje nuie, e je dure - zovaressial imparâ la lenghe dai disocupâts?




Kri in zemlja

Veliko se govori o vključevanju tujcev v družbo, v Avstriji in tudi v Nemčiji,
avstrijska slika je v glavnem le omiljena kopija nemškega stanja.
Vključevanje je nedvomno potrebno, težko je le najti pravi recept, ne da bi se šli prikrite asimilacije.
Znaten del – mogoče celo večina – politikov v Avstriji in Nemčiji (npr. hesenski predsednik) išče in najde nove prijeme, kako bolje vključiti tujce, do zdaj ni bilo uspeha.
Žal gredo novosti v smeri postavljanja pogojev, preverjanje znanja nemškega jezika in kulture, ne da bi pri tem upoštevali potrebe dotičnih.
Mislim, da tudi tokrat ne bo uspeha.
Bolje bi bilo, če bi tudi večina – Nemci, Francozi – pokazali nekaj novega s svoje strani, npr. osnovno znanje jezika in kulture, v tem primeru turške in arabske.
To zmanjša razdaljo, olajša slabe občutke, poviša drugemu vrednost in nenazadanje znanje nikomur ne škodi.

Osebno poznam živi primer opisanega mehanizma (konec koncev tudi deloma iz lastnih izkušenj), gre za mojega nemškega prijatelja, ki je učitelj angleščine na neki šoli v Berlinu, kjer odstotek Turkov in Arabcov presega 80 odstotkov.
Na začetku je nemškemu učitelju v turškem getu trda predla, ni vedel, kaj naj stori, nobeden ga ni jemal resno, niso ga upoštevali niti malo, kakor je komu na pamet padlo, tako ga je po turško in arabsko preklinjal, saj itak ne razume.
Ker tako ni šlo več naprej, se je začel učiti turško in arabsko, najprej se je pa seveda pošteno lotil kletvic.
Ko je slišano kletvico napisal na tablo in začel javno prevajati, so se začudili in odenkrat je bilo vse drugače.
Začeli so ga spoštovati in otroci so sledili celo pouku angleščine, šli so se igrice prevajanja iz turščine v angleščino itd.
Tudi starši otrok, predvsem iz Libanona in Anatolije, so ga začeli drugače gledati, pozdravljali so ga spoštljivo že od daleč, zgodilo se je, da so ga vabili celo na kosilo.
Danes ne uči več na tej šoli, poslali so ga v drug geto, geto brezposelnih Nemcev, tudi tokrat trda prede – a bo kaj pomagalo, če se nauči jezik brezposelnih?

sreda, 2. januar 2008

Ce àno in comun il furlan e la lenghe dal popul Maya? / Kaj imata skupnega furlanščina in jezik ljudstva Majov?

Tal coniuntîf presint di „vê“, „jessi“, „lâ“ si cjate un element „-di-„ “vedi, vedin, sedi, sedin, vadi, ledi” o almancul si cjate il dentâl „d“.

Daspò la mari latine cul coniuntîf presint di ESSE “sim, sis, sit” > o vin tal francês: “que je sois ", "que tu sois", "qu'il soit" cu la diftongazion de vocâl toniche tant che tal furlan posso > pues, mortu- > muart e.v.i.

Alore dal latin popolâr “sìt” > francês “soit” (cu la dentâl -t sparide)

E par furlan?

latin SIM SIS SIT > furlan SEDI SEDIS SEDI

alore
il -d- al diven dal lat. “sì-t”
No vuei fâ chi une analisi profonde, si trate plui di une azion spontanie, disìn lassaitmi dî alc ce che mi ven iniment rivuardant l’„elementut“ -d-. Lu dîs parcè che o ai cjatât il gust di chest elementut fûr des regulis o miôr scjampât fûr des gramatichis e normis.
Mi pâr che i furlans a doprin chest „elementut“ in mût regolâr e vulintîr par ducj i paradigmis verbâi tant che se al fos o se si tratàs di un sufìs par marcjâ il coniuntîf.

dait un cuc achì:

fevelâ → feveledi, tirâ > tiredi, cjalâ > cjaledi, cjapâ > cjapedi (Lu ai cjapât sù prime che lu cjapedi sù cualchidun altri.)
cjoli → cjoledi, viodi > viodedi, tignî > tignedi
vignî → vignedi (La sotanance sot Vignesie a fasè in mût che il furlan al vignedi pôc doprât..)

o

al puedi > al podedi, podedin ev.i. ; p.e. o speri che si podedi lei
al fasi > al fasedi; p.e. Che il libri al fasedi part des Sacris Scrituris al è confermât dal fat
al disi > al disedi
p.e. gjavât fûr de Vichipedie: “No mi samee cumò une vôs che disedi alc di util”
o “sedi che al disi di sì sedi che al disi di no“
interessant al sarès ancje cheste variant:
“sedi che al disedi di sì sedi che al disedi di no”
“sedi che al ledi sedi che nol ledi”


Chest sufìs mi pâr che nol sedi -D-, ma invezit al sedi -ED-.

fevel-/ cjol-, cjal-, pod- (cence la vocâl tematiche) + ED + coniunt.: i is i in is in
fevel + ed + i > feveledi
cjol + ed + i > cjoledi
cjal + ed + i > cjaledi
pod + ed + i > podedi
PL1/ PL3 pod + ed + in > podedin



Dut chest al somee un tic al sisteme cognossût intes lenghis aglutinativis tant che p.e.
il turc, la gran part des lenghis indianis de Americhe dal Nord, la lenghe dai Maya, suahili, mongolic, e ancje la nestre (lenghe doprade ancje in Slovenie) la lenghe ongjare.

Tal ongjarês dulà che o vin p.e. il sufìs condizionâl -NE- (/ -NA-)
p.e. il verp “menni“ “lâ“

SG1 mennék < men-NE-e-k »o larès«
SG2 mennél < men-NE-e-l “tu laressis”
SG3 menne < men-NE “al larès”

PL1 mennénk < men-NE-e-nk “o laressin”
PL2 mennétek < men-NE-e-tek “o laressis”
PL3 mennének

La mê domande e sarès, (o doprant il sufìs ongjâr NE:
Az a kérdésem lenne (=e sarès) < len-NE (tant che men-NE); kérdésEM = MÊ domande

lu sai che secont la gramatiche uficiâl chest sufìs nol ven doprât, ma mi interessarès fin a chel pont a vegnin dopradis i coniuntîfs tip(o): feveledi, cjoledi, cjaledi..?

Cjatarano puest ancje te gramatiche uficiâl?





Kaj imata skupnega furlanščina in jezik ljudstva Majov?


V veznem naklonu furlanskih besed „vê“ =imeti, „jessi“=biti, „lâ“=iti se nahaja neka prvina „-di-„ vezni naklon je: „vedi, vedin, sedi, sedin, vadi, ledi..“ ali vsi vsaj kažejo zobnik „d“.

Če vprašamo latinsko mater, kjer imamo vezni naklon za glagol ESSE=biti v ednini: “sim, sis, sit” > v francoščini se to nadaljuje kot: “que je sois " (da sem) "que tu sois" (da si) ; "qu'il soit" (da je) z udvoglašenjem naglasnega samoglasnika.
Udvoglašenje naglasnega samoglasnika se je dogajalo tudi pogosto v zgodovini furlanskega jezika:
latinsko „posso”= “morem” > furl. pues
latinsko “mortu-“=”mrtev” > furl. muart
itd.

Torej iz poznolatinske „sìt” > francosko “soit”

Kaj pa po furlansko?

latinsko edn. vezni naklon od essere ‘biti’: sim, sis, sit
>
furlansko: sedi, sedis, sedi

torej
zobnik -d- pride iz izglasnega –t, prim. lat. sì-t
Nimam namena zganjati neko znanost okoli tega, samo razmišljam (površno) o tej prvini -d-.
Zakaj?
Zato, ker se je ravno ta, vsaj v „neuradnem“ jeziku precej razširila.
Imam celo občutek, da Furlani to prvino že uporabljajo čisto redovito pri vseh glagolih, in to čisto brez izjeme, čeprav uradna slovnica seveda tega ne dovoljuje in priznava.
Izgleda, da je ta element postal že pripona, ki označuje vezni nakon.
poglejmo:

fevelâ ’govoriti’ → feveledi ’da govori’,
tirâ ‘vleči’ > tiredi ‘da vleče’
cjalâ ‘gledati’ > cjaledi ‘da gleda’
cjapâ ‘vzeti’ > cjapedi ‘da vzame’
cjoli ’pobrati’→ cjoledi ’da pobere’,
viodi ‘videti’ > viodedi ‘da vidi’
tignî ‘držati’ > tignedi ’da drži’
vignî ‘priti’ → vignedi ’da pride’

ali

al puedi > al podedi ‚da more’, podedin ‚da moremo’ ev.i. ;
npr. o speri che si podedi lei ‚upam, da se lahko prebere (= da je čitljivo)’
al fasi > al fasedi ‘da napravi’
al disi > al disedi ‘da pravi’


Zdi se mi, da ne gre za -D-, temveč za pripono -ED-.

fevel-/ cjol-, cjal-, pod- (glagolska osnova) + ED + obrazila za vezni naklon: i is i in is in
fevel + ed + i > feveledi
cjol + ed + i > cjoledi
cjal + ed + i > cjaledi
pod + ed + i > podedi
PL1/ PL3 pod + ed + in > podedin

Ta pripona ED me spominja na način tvorbe, ki ga poznamo iz aglutinacijskih jezikov.
V aglutinacijskih jezikih se na besedno osnovo prilepijo številna obrazila, bistvo je, da se ta obrazila ali pripone v nespremenjeni obliki prilepijo ali pritaknejo na osnovo.
Eden najlepših primerov je turščina, mnogo indijanskih jezikov v Severni Ameriki, npr. jezik ljudstva Majov, afriški jezik svahili, mongolščina, aglutinacijska pa je tudi nenazadnje naša soseda madžarščina.
V madžarščini imamo npr. pripono za pogojnik -NE- (/ -NA-), NE se prilepi na deblo:
npr. glagol “menni“ =“iti“

SG1 mennék < men-NE-e-k »(jaz) bi šel«
SG2 mennél < men-NE-e-l “(ti) bi šel”
SG3 menne < men-NE “(on, ona, ono) bi šel/šla/šlo”

PL1 mennénk < men-NE-e-nk “(mi) bi šli”
PL2 mennétek < men-NE-e-tek “(vi) bi šli”
PL3 mennének

Moje vprašanje bi bilo,
(ali uporabljajoč zgoraj omenjeno madžarsko pripono NE: Az a kérdésem lenne < len-NE (kot zgoraj men-NE); kérdésEM = MOJE vprašanje)
glede na to, da uradna furlanska slovnica te pripone ne rabi, do katere mere se dejansko že rabijo oblike kot »feveledi, cjoledi, cjaledi..« in bodo le-te uvedene tudi v uradno slovnico?