dì di fieste / praznik

mancul pôre cuant che o sin in doi o in trê o in cent o mil, a voltis e nas une rivoluzion tant che chê dal 23.10.1956 in Ongjarie in fin dut al jere lât a tocs cu la rispueste de armade sovietiche.
Mi domandi se o ves fat part, o pensi forsit di sì, parcè che o soi simpri pront a judâ, ma fin a chel pont?
judâ va ben ma no sintî lis consecuencis su la sô piel?
a son pôcs i erois
e altri,
vuê no si lavore, in Austrie vuê a (o) comemorin la (ex-)neutralitât (la fin de ocupazion de Austrie 26.10.1955).
Di chê strade l’esercit austriac si met in mostre salacor par fa viodi la sô neutralitât pierdude?
La int si met a vaî cuant che cualchidun al innomene l’euro o la UE.
In Gjermanie lu (l’Euro) vevin batiât „Teuro” che al vûl dî „vignût l’Euro dut al è cjâr”


manj se bojimo, ko smo v dvoje, troje ali sto, tisoč, pogosto pride do revolucije kot v madžarskem primeru
23.10.1956, na koncu je šlo vse v pogubo z odgovorom sovjetske armade.
Sprašujem se včasih, če bi jaz v takih revolucijah sodeloval, seveda na strani pravih, ker sem zmerom pripravljen pomagati, ampak do katere mere?
bolj živ kot neživ heroj, bil bi pač zraven, toda držal bi se nekje bolj zadaj, seveda potem bi pa nakladal..
pa kaj se je še zgodilo,
danes se ne dela, Avstrijci praznujejo nevtralnost Avstrije po pridobljeni samostojnosti (26.10.1955), na ta dan se tudi avstrijska vojska pokaže na proslavah nekako kot v bivši Jugi, ko smo imeli dan JNA, saj mislim, da se je tako imenoval.
Ljudje, če govorimo o „glasu ljudstva”, v glavnem na glas ozmerjajo spremembe, tako seveda tudi EU in evro,
v Nemčiji ga kličejo „Teuro”, kar pomeni nekako „draginjar – v smislu prinašalec draginje”.