in Slesie / v Šleziji

Cieszyn



La segnalazion bilenghâl a Český Těšín / dvojezični napis v Češkem Tešinu



Turist Iván a Cieszyn/ Turist Iván v Tešinu
La place principâl di Cieszyn / glavni trg v Tešinu



Bracki Browar Zamkowy w Cieszynie ven a stâi la bire di Cieszyn / Tešinsko pivo



la frontiere / meja


O sin stâts a Ostrava e Cieszyn, a viodi un toc scognossût. Propit in chel teritori chi si cjate la minorance polache in Cechie sù e jù 40 mil di personis dongje de tierce plui grande citât ceche Ostrava. La plui part di lôr e vîf a Česky Tešin o par polac Czeski Cieszyn, di fat si trate di une citât taiade in doi tal 1920 dopo la prim vuere mondiâl tant che Nova Goriza/Gurize o Frankfurt (Oder)/ Słubice dopo la seconde. La citât storiche Cieszyn si cjate al di là dal flum Olza, cec Olše, todesc Olsa.
Chi a fevelin il dialet slesian polac di Cieszyn o tant che lu clame la int locâl „po našymu“, polac: gwara cieszyńska, cec: těšínské nářečí che e mostre influencis todescjis tant che in dute la Slesie e vuê influencis soredut dal cec. A fevelin di un dialet continuum o un interdialet slesian tra il cec e il polac, ma di fat al è un dialet polac fevelât in Cechie.
Esemplis:
Jedzie mi cug = il gno tren al partìs
cug = dal todesc Zug „tren“
jo mówiym po naszymu „o feveli par polac di Cieszyn“
cec Já mluvím = slesian di Cieszyn jo mówiym = polac Ja mówię = o feveli
slesian: Mocie co na pici? = polac Macie coś do picia? = cec: Máte něco k pití? = sloven: Imate kaj za piti? = furlan: Vêso alc di bevi?


v Šleziji

Bili smo v Ostravi in Tešinu (Cieszyn) in si ogledali košček nepoznanega terena. Severneje in južneje sem že hodil, ampak ta hodnik sem pa izgleda spustil, zdaj pa luknjo uspešno zapolnil. Prav v tem hodniku živi tudi poljska manjšina na Češkem, okoli 40 tisoč, večina živi v mestu Česky Tešin (poljsko Czeski Cieszyn). Tu gre kot v našem primeru Nova Goriza/Gorizia za deljeno mesto, mejo so potegnili na reki Olza po prvi svetovni vojni v letu 1920. Polaki so takoimenovano področje Zaolzje imeli za svoje in leta 1938 to območje tudi zasedli. Leto kasneje je izbruhnila svetovna vojna in danes po vojni je meja spet tam, kjer je bila.
Poljsko šlezijsko narečje, ki se govori v Zaolzju, imenujejo v Tešinu enostavno „po naszymu“, Čehi temu pravijo: těšínské nářečí. Narečje se dosti razlikuje od uradne poljščine, zadnjič sem gledal neki film na poljski televiziji posnetega v tešinskem govoru s poljskimi podnapisi.
Primeri:
Jedzie mi cug = Gre mi vlak
cug = iz nemško Zug
jo mówiym po naszymu „govorim po našem“
češko Já mluvím = šlezijsko jo mówiym = poljsko Ja mówię = jaz govorim
šlezijsko Mocie co na pici? = poljsko Macie coś do picia? = češko: Máte něco k pití? = slov.: Imate kaj za piti?

il prin Cjadût de seconde vuere mondiâl / prva žrtev druge svetovne vojne

Pôc dopo lis sîs di buinore o soi partît par lâ in Cechie, o scugnivi puartâ la machine al servizi,
al servizi che al coste mancul (in Cechie), dopo mintri che o tornavi indaûr in bici par cjapâ il tren par lâ a vore dome cinccent metris prin de frontiere cumò biel vierte mi soi fermât denant di un piçul monument al „prin Cjadût (de seconde vuere mondiâl) il cjapitani Otmar Chlup” che al veve difindût la frontiere ceche tal 1938.
Interessant al è il fat che lu vevin copât chei al di là de frontiere dal teritori austriac i cussìclamâts „Freikorps-todescj” ancje cul jutori dai austriacs i vicins dal paîs di dongje, vuê di gnûf vicins.
Strani dome che dut chest al jere sucedût ancjemò prin dal Anschluss. Un fat tragjic di une frontiere cumò biel vierte.



prva žrtev druge svetovne vojne
Nekaj po šesti sem se odpravil čez mejo na Češko, avto je moral spet na servis, nazajgrede, avto sem pustil tam, sem se lepo popeljal s kolesom in se nekaj sto metrov pred mejo vstavil pred manjšim spomenikom „Prvi padli” – ali prvi padli druge svetovne vojne – kapetan Otmar Chlup, ki je branil mejo leta 1938, še preden je prišlo do priključitve Sudetov in kaj je še bolj zanimivo, vse to se je zgodilo še pred priključitvijo Avstrije (Anschluss).
Ubilo so ga do zob oboroženi takoimenovani „Freikorps”, streljali so iz varnega, iz avstrijske strani, pri tem Čehi niso smeli streljati na avstrijsko stran. Na pomoč so poklicali enote iz Znojma pod poveljstvom omenjenega kapetana. In kapetan je postal prva žrtev druge svetovne vojne.
Tudi to zgodovina zdaj odprte meje.

inter Jihlava kaj Znojmo

„La urbon Moravske Budejovice vi trovos ĉe la internacia ŝoseo E59 inter Jihlava (45 km) kaj Znojmo (30 km)” –
si pues lei te lenghe esperant sul sît de citât di Moravské Budějovice.
O cjati che l’esperant al sedi in ogni câs une soluzion plui democratiche e tolerante cuintri la intolerance lenghistiche de lenghe inglese.
îr o ai stât a Moravské Budějovice, une piçule citât a 30 km a nord di Znojmo in direzion Jihlava/Praghe.
Nol jere prin di dut un viaç tal spazi, ma plui al jere un viaç tal timp.
Rivât intal centri de citât a ogni cinc metris negozis vietnamits di „levni textil” (tessil di pôcs bêçs) e dongje dal centri une grande fabriche di açâl cu la grande scrite „práce radost mír„ (lavôr ligrie pâs).
Ancje jo o varès bisugne di „lavôr-ligrie-pâs”, o forsit miôr cussì „ligrie-pâs e mancul lavôr”


inter Jihlava kaj Znojmo
(med Znojmom in Jihlavo)

„La urbon Moravske Budejovice vi trovos ĉe la internacia ŝoseo E59 inter Jihlava (45 km) kaj Znojmo (30 km)” – beremo v jeziku esperanto na spletni strani mesta Moravské Budějovice. Po mojem bi bilo širjenje esperanta bolj demokratična in tolernatna rešitev napram jezikoslovnim diktatom angleščine.
Včeraj sem se zapeljal do Moravskih Budějovic, majhno mestece, kakih 30 km severno od Znojma v smeri Jihlava/Praga (kar pove tudi zgornji esperantski stavek).
Ni šlo le za potovanje v prostoru, prej sem potoval v času in to nazaj.
V središču mesta se trgovine z napisom „levni textil” (poceni tekstil) držijo drug druge, zakaj jih je toliko mi ni jasno, saj povsod prodajajo Vietnamci isto kitajsko robo, pa kdo rabi toliko cunj?
Blizu centra stoji velika tovarna jekla z večmetrskim napisom „práce radost mír„ (práce pomeni „delo” ostalo kot v slovenščini). Tudi meni bi odgovarjalo geslo „práce radost mír„ s poudarkom na radost, dela je lahko manj.

Burčák

îr e ancje vuê o ai stât di gnûf in Cechie, dulà ta chescj dîs si bêf il „Burčák”, in Austrie lu clamin par todesc „Sturm”, si trate dal vin gnûf di Moravie. A disin che il Burčák si bêf dome in Moravie e a nord di Viene in Austrie. Si scuen a voltis ancje bagnâ il bec !
..e pardabon une delizie! ( lu ai comprât par une miserie di une contadine cjacarone e une vore legre - par cause dal burčák? )

Včeraj in spet danes sem bil čez mejo pri Čehih, ki te dni že pridno točijo in natepavajo „Burčáka”, v Avstriji ga imenujejo „Sturm”, govor je o novem vinu, slavne posebnosti iz Moravske. Pravijo, da se pravi Burčák pije samo na Moravskem in severno od Dunaja v Avstriji. Včasih je treba malo poplakniti osušeno grlo ! .. dober je!