jumbo blave / džumbo koruza

il non - il spieli de storie e spieli de anime
il non sedi il non di lûc sedi il non di famee o sedi il non di plantis, monts, flums, i nons a fevelin simpri de nestre storie.
I nestris antenâts a vevin pôre dai Turcs, a fevelarin di un popul cence scrupui violent e barbar .
Però cui Otomans a rivarin ancje costumancis, vistîts e aliments e.v.i.
No dome il cafè turc - a la turche, ancje la peraule slovene "koruza" "blave", che tant che la peraule ongjarese kukorica e diven dal turc „kokoroz” (< koku 'malodôr, puce' + uruz 'rîs'), la blave nulie di ce, forsit di frait?
I contadins slovens a doprin ancje une altre peraule "turščica (turšca, turšica)" che al vûl dî par furlan dome "la turche", e ancje i contadins ongjarês a àn une altre peraule "törökbúza" che al vûl dî "forment turc" o il talian „grano turco, granturco”.
In ogni câs il "Mays" si lee ai Turcs di chescj timps.
Tes Gjermaniis si dopre il non "Mais" che al diven de lenghe dal popul “Maya”, la "Mais" si le coltave intal Messic.
Il produtôr numar 1 a son i Stâts Unîts, i chinês cumò dome il numar doi, ma lu dîs jo che i chinês a son daûr a fâ dut di bessôl.
I nestris contadins sedi furlans sedi slovens sedi ongjârs a clamaran la blave par chinês rispiet ae peraule chinese "yù mǐ" ’blave’ si disarà par furlan (tal 2040) "jumi" o salacor "jumbo" o dome „jumbo blave” daspò dal miorament gjenetic.

ime - zrcalo zgodovine in duše
ime, bodisi krajevno ime bodisi priimek bodisi ime rastlin, gora, rek, imena vedno pričajo o naši zgodovini.
Naši predniki so se bali Turkov, verjetno upravičeno, govorilo se je o neobrzdanem krutem ljudstvu.
Osmani so pripeljali s seboj tudi navade, obleke in jedi, pijače itd.
Ne samo turško kavo, tudi slovenska beseda "koruza" kot tudi madžarska različica "kukorica" je iz iste turške besede, tur. kukuruz, kokoroz (< koku 'smrad' + uruz 'riž'), prosto in bolj po domače bi se lahko reklo potemtakem nekako »osmrajen riž«.
Slovenski kmetje uporabljajo tudi besedo "turščica (turšca, turšica)", ki vsebuje besedo "turški,-a" ali Madžari, ki pravijo "törökbúza", to pomeni ”turška pšenica”
Tako ali drugače je koruza povezana s Turki, tistega časa.
V Nemških deželah se uporablja ime "Mais", kar kaže na izvor rastline, na ljudstvo Majov, ki so na ozemlju današnje Mehike vzgajali koruzo.
Proizvajalec številka 1 so Združene Države, Kitajci trenutno samo na drugem mestu, ampak to vam lahko točneje kot jutrišnje vreme napovem, da so Kitajci že na tem, da bodo itak vse sami, pa še koruzo ali turšco.
V bodoče jo bodo imenovali po kitajsko morebiti najprej sledeč kitajski besedi "yù mǐ " se bo reklo po slovensko "jumi" ali pa bodo koruzi mogoče rekli "jumbo ali džumbo" glede na svoje gensko spremenjene mere (v Srbiji pa samo še "džomba")