Il dibisugn di jessi produtîf / potreba po učinkovitosti

Cumò che mi impensi dal timp cuant che o vevi scrivût i dizionaris chel furlan o chel albanês, ma ancje chêi altris che no ai mai finît, che si cjatin cumò ducj ancje su la pagjine http://evroterm.gov.si/slovar/ – cumò mi ven iniment ce biel passetimp che al jere chest, alore par meti a confront la robe, scrivi un dizionari al somee ae ativitât che si davuelç cuant che si va a foncs, une ativitât limitade dome suntun prodot: foncs, peraulis, plui il plasê di fâlu e mancul impuartant il resultât (alore tornât cence foncs).
Vuê o ai mancul timp vê trê fruts piçui no ti da plui il spazi libar di passâ il timp cuntune vore non-produtive e infin nancje a lâ a foncs.
Meti adun peraulis, scrivi, compilâ elencs cence fin tant che il lavôr dai grancj enciclopediscj DuCange o Wilhelm Grimm o James Murray il compiladôr dal Oxford English Dictionary al è une ativitât no produtive almancul tal sens dal lavôr metût dentri in confront al mont materiâl che si cjape indaûr. Salacor si trate plui di une sorte di meditazion fâ alc, lavorâ su detais dome pal gust di fâlu – alore un mût di vivi une specie di Yoga.
Murray al à lavorât par agns e agns, al à calcolât che par finî la vore al bisugnarès meti su la cjarte ogni dì almancul 33 jentradis (peraulis, lemis), ma dispès i coventave dut il dì dome par une gnove peraule. La opare e ven finide dopo la sô muart (al mûr tal 1915). Tal 1928 la opare e contignive 414.825 lemis. Nuie mâl se o calcolìn 33 lemis par dì o esprimût in dîs: 12570 dîs = 34 agns.


potreba po učinkovitosti

Če se spominjam na čas, ko sem sestavljal ali zbiral besede za razne slovarje, ki se jih najde zdaj tudi na strani http://evroterm.gov.si/slovar , potem lahko rečem, da je to kar zabavno delo, nekje tako kot nabirati gobe ali regrat, samo da ga nabiraš leta, pri tem enostavno se lepo sprostiš.
Zdaj prostega časa za te manj plodne dejavnosti ni več tudi gob ne nabiram več (samo še regrat).
Zbirati besede, sestavljati dolge spiske kot so to delali stari enciklopedisti kot DuCange ali Wilhelm Grimm ali James Murray, pisec mogoče največjega slovarja Oxford English Dictionary ni preveč plodno, če vzamemo vloženi čas glede na izid, gre prej za vrsto meditacije, delati nekaj, samo za to da se nekaj dela, na nekaj ozkega osredotoči, da se bi razbremenili vsakodnevnih drobnih skrbi in opravil in vseh motečih misli.
Murray je to počenjal leta in leta, izračunal je, še preden se je lotil dela, da bo moral obdelati vsak dan vsaj 33 gesel, kasneje se je pritoževal, da je pogosto porabil cel dan samo za obdelavo enega gesla, besede (torej kot da nabiraš celi ljubi dan gobe, pa prideš z eno staro marelo).
Tako tudi dela ni končal, umrl je leta 1915, 1928 pa so drugi delo končali. Angleški slovar obsega 414.825 gesel. Ni slabo, če upoštevamo to, da je napravil 33 gesel na dan, torej vse skupaj 12.570 dni = 34 let.

cjalâ cui voi di frut / svet z otroškimi očmi

Gno fi l'etimolic. AL è biel viodi che i fîs a van daûr lis olmis dal pari o mari (par jessi just). In Cechie si cjate un piçul paîs cul non Chvalovice , ancje se o sin passât dispès par chestis bandis, viodût che si trate di un paîs piçul nissun lu abade. Il gno fi però sì, simpri cuant che o fevelìn de Cechie, mi dîs che si vise di un paîs che si clame Chvalovice. Cussì ancje îr, just tal moment cuant che si cjatavin su la strade pôc prin de citât Znojmo propit tal paîs Chvalovice mi dîs »o sai parcè chel paîs lu clamin Chvalovice!”,
“Parcè?«
»Parce chenti in Chvalovice la int e dîs vulintîr e dispès “Hvala” (Chvalovice = Chvala = Hvala = par sloven “Grazie”), al sclarìs.
»Alore chenti a disìn simpri »hvala« ven a dî »grazie, ce biele int!”
“Sì, propit a son une vore zentîi!”.
Une biele spiegazion, però Chvalovice *hvala al podarès jessi, ancje se la int in Cechie e dîs “děkuji ”, ma chest lu sa ancje gno fi.
Ma miôr no deventâ etimolic, parce jessi etimolic, filosof o une specie di umanist al significhe vivi tant che un puar, la etimologjie e je interessante, però nuie beçs.



svet z otroškimi očmi

Moj sin etimolog. Lepo je videti, ko sinovje sledijo staršem. Na Češkem imajo neko vas, ki se imenuje Chvalovice , peljali smo se že skozi ta kraj, čeprav brez kakšnega zanimanja. Ne tako moj sin »ta-velik«, ki si je to ime očitno čvrsto zapomnil, kajti večkrat ga omenja, ko beseda naleti na Češko, in že sem se spraševal, zakaj le. Tako je bilo tudi včeraj, ko smo sedeli v avtu, takrat se ponavadi pridno razpriča.
»A veš zakaj se reče tisti češki vasi »Chvalovice«, me vpraša.
»No zakaj?«, mu odvrnem.
»Zato ker ljudje v Chvalovicah vedno rečejo »hvala«.
»To pa so ljudje, zmerom hvala rečejo, res lepo.«
»Ja res prijazni so«, še doda naš ta-mau.
Lepa razlaga, kajti »Chvalovice« pride verjetno res od »hvala«, ampak hvala tu ne rečejo, kajti tudi moj sin že ve, da Čehi pravijo “děkuji ”.
Konec koncev bolje, da nisi kak etimolog, kajti etimologi, filozofi ali razni humanisti ostanejo revni, spada nekako k njihivi sliki (čeprav so izjeme, znajo priti tudi daleč).

Numars e il mudament climatic / Številke in podnebne spremembe

70 mil agns prin cu la ere glaçâl il mudament climatic naturâl al taià il numar de popolazion umane fin a un numar di trê-cuatri cent.
10 mil agns indaûr a forin za 5 milions.
Tai timps di Crist 150 milions.
Tal timp di Colump 500 milions.
1750: 791 milions.
1900: 1650 milions
Seconde vuere mondiâl: 55-60 milions di muarts
1950: 2521 milions
Vuê: 6400 milions
Doman tal 2050: tor di 9000 milions (di chel numar dome in Asie plui di 5000).


Številke in podnebne spremembe

Pred 70 tisočimi leti so podnebne spremembe, začela se je ledena doba, skrčile človeško populacijo na nekaj sto primerkov. Zanimivo iz tistih nekaj sto smo tako rekoč vsi nastali, kar nas je danes.
Pred 10 tisočimi leti nas je bilo že 5 milijonov.
V Kristusovi dobi okoli 150 milijonov.
Za Kolumba 500 milijonov.
Leta 1750: 791 milijonov.
Leta 1900: 1650 miljionov.
1950: 2521 milijonov.
Danes: 6400 milijonov,
Jutri 2050: okoli 9000 milijonov (od tega samo v Aziji nad 5000).

Buse nere / Črna luknja

Vuê, a disin, al podarès jessi il to ultin dì. Tu ce fasaressistu se vuê al fos pardabon il to ultin dì? Di cualchidun o ai sintût vuê chest: “Lâ in Russie e bevi vodka«.
Alore a disin ancje, che si scuen vivi ogni dì tant che se al fos l'ultin.
E daspò o ai pensât un po sore, a son miârs che lu fan, però l'ultin dì nol è (mai) vignût, par miârs di passionâts invezit sì – daspò di miârs di litris di vodka.
La etimologjie de peraule “vodka” no je dal dut sclaride, al pues jessi il diminutîf de peraule polache “woda” “aghe” o il diminitîf de peraule russe “voda” cul element –ka cognossût ancje tal sloven (p.e. Furlan-ka). Possibile e je ancje une influence de peraule latine aqua vitae, (o miôr aghe di une vite curte!)

Pravijo, da bi lahko bil danes tvoj zadnji-sodni dan. Kaj bi počel, če bi bil res danes zadnji dan? Od nekoga sem danes slišal: “Grem v Rusijo in nažrl se bom vodke«.
Splošno velja, da je treba vsak dan tako živeti, kot če bi bil zadnji.
Malo sem razmislil o tem, na milijone jih je, ki to že počnejo, sodnega dne še ni bilo, čeprav je za milijone strastneže že prišel usodni dan – po milijonih litrih vodke.
Zgodovina besede “vodka” ni povsem razčiščena, verjetno gre za manjšalnico poljske besede »woda« ali ruske »voda«, lahko je nastala neodvisna ali pa pod vplivom latinske aqua vitae ali voda življenja (ali bolje »voda kratkega življenja«).

Golminadôr / Golminator

Nol è pecjât pierdi cuintri il fradi plui grant, fûr che se il plui piçul si clame Austrie e chel plui grant invezit Gjermanie. Vuê i austriacs a son jù par tiere, un cidinôr tal tren e sul puest di vore, se si piert si fevele mancul, a mi no mi impuarte gran, ma mi plâs un po la atmosfere imboreçade chi a Viene in chescj dîs, soredut îr prin de partide e vuê daspò e ce che a scrivin i zornâi, a cjatin fûr gnovis peraulis tant che „Torminator Ballack”, Torminator di Tor = gol, o „Dönerwetter” (al puest di „Donnerwetter”) pal sucès dai turcs Döner = Döner Kebap o „wir sind Portugeil” (par „Portugal”) wir sind = nô o sin, geil = lassîf.
Prin dal match dal secul ducj a fevelavin dal meracul di Viene o Córdoba II (dome - tal 1978 i austriacs a vevin batût i todescj a Córdoba in Argjentinie – Hans Krankl, eroi di Córdoba, al à fat doi goi pe Austrie), za di mês si fevelave, si da e fâs dongje, implante e impronte. A jerin propit imboreçâts e fis de idee di bati il frari grant, pai austriacs une cuistion di onôr impuartantone di fâ viodi che no son disot o dispars. I fradis todescj in rife un cul altri alore.



Golminator

Noben greh ni zgubiti proti velikemu bratu, razen v primeru, če se »ta-mal« imenuje Avstrija veliki pa Nemčija.
Danes so Avstrijci na tleh, neobičajna tišina na vlakih, metrojih in na delovnem mestu, če zgubiš, manj govoriš, jaz nisem ravno neposredno prizadet, ampak všeč mi je to nabito vzdušje tu na Dunaju v teh dneh, predvsem včeraj pred tekmo in danes po, pa tudi to, kar pišejo časopisi, ki kujejo stalno nove besede, poleg tega, da so najavili nameno nabaviti nemškemu napadalcu Gómezu očala, pišejo danes:
„Torminator Ballack”, Torminator od „Tor” = gol, ali „Dönerwetter” (namesto „Donnerwetter”, kar bi prevedli po domače z „madona!”) za turški uspeh od „Döner” = „Döner Kebap”, ali „wir sind Portugeil” (za „Portugal” Portugalska) geil = goreč na (Portugalsko).
Pred dvobojem so vsi govorili o „Dunajskem čudežu” ali „Cordoba II” (samo – v letu 1978 so Avstrijci premagali Nemce v Córdobi v Argentiniji – Krankl je dal 2 gola), že mesece se razpravlja, analizira in pripravlja.
Bili so že popolnoma prepričani, da bodo stoposto poslali Nemce domov, jim že „sprintali” letalske vozovnice. Šlo je za osnovno vprašanje ali za bratski spopad.

»Kamba o Kabba« »Kamba ali Kabba«

Ancje jo o varès bisugne di une polse, la nassite di un fi ancje se nol è il prin al vierç un gnûf misteri i fruts e il lôr svilup diviers, particolâr e unic. Jessi pari e lenghist adun al vûl dî seguî cun interès soredut il svilup de lenghe di frut tant che spieli pal svilup de lenghe umane.
Tal câs dai miei fîs il plui grant al à cognossût dutis lis marcjis di auto prime di dî une peraule clare chel altri il plui piçul al impare biel a planc lis primis peraulis dopo »anya« (mame par ongjarês), »apu, apa« (pari par ongjarês) e »ati« (pari par sloven) a jerin adun cun »krakra« (tratôr), »wa wa« (cjan), auto (auto), kaki, kakki (ongjarês cacan), papa (=ongjarês papucs »pantofule«), erre, arra (venti, li, al viers di), ebbe, abba (in),
a jerin várfa »=vállfa - picjetabârs par ongjarês« e kamba, kabba (kava par sloven). Lis primis peraulis a jerin scuasit dutis ongjaresis fûr che la KAMBA la »kava« e VLA (=vlak »tren«) e »ketàm« (slov. »tam« venti, venci, alì, forsit di »kaj je tam?«) che a son slovenis, la KAMBA semplicementri parvie che la mê femine no bêf cafè, dome jo.
Interessante e je ancje une altre robe i fruts se no cognossin une peraule le cjatin fûr di bessôl, cussì p.e. la peraule »strešar« (di sloven STREHA »tet« + -ar) par cualchidun che al fa sù tets o »ognjeni avto« (=auto di fûc) di ogenj »fûc« par un auto de formule 1 e ancjemò un grum altris, a cjatin fûr plui peraulis che no i brâfs lenghiscj. Salacor se si cîr gnovis peraulis, neologjisims forsit miôr domandâ prin i fruts.


»Kamba ali Kabba«

Tudi jaz sem potreben dopusta, rojstvo otroka je uganka, sploh pa njegov razvoj. Biti jezikoslovec pri tem pomeni, da enostavno spremljaš razvoj otrokovega jezika z večjim zanimanjem.
V našem primeru je starejši poznal prej vse avtomobilske znamke predno se je naučil osnovnih besed, drugi manjši se je pa zadeve počasneje lotil, ali se še loteva, v bistvu je še čisto na začetku. Njegove prve besede so seveda za obveznimi »anya« (mami po madžarsko), apu, apa (ati) in »ati« bili skupaj s »krakra« (traktor), »wa wa« (pes), avto, abt (avto), kaki (madžarsko za kakec), papa (po svoje izgovorjeno madž. »papucs« copata), erre, arra (kje, v to smer, tam), ebbe, abba (tam notri, noter), »váfa« (=vállfa obešalnik) in »kamba, kabba« (kava) in vla (vlak). Najpogostejša pa je »ketàm«, kar naj bi pomenilo preprosto »tam«.
Prve besede so bile skoraj izključno vse madžarske razen »KAMBA« in »VLA«, kajti kavo pijem samo jaz, slovenska je tudi »ketàm«, ki pa po pogostnosti prekosa vse ostale.
Druga zanimivost so besede, ki jih otroci iznajdejo sami, če kakšne besede ne poznajo ali še niso zanje slišali, jih to kar dosti ne moti, hitro skujejo novo, npr. »strešar«, za tistega, ki dela strehe ali »ognjeni avto« za formulo 1. Jezikoslovci rabijo za novotvorbe leta, otroci so očitno učinkovitejši.

Laissez reposer celui qui est fatigué

A àn za dit dut i nestris infadiabii il Furlan e Christian, ancje jo o jeri un di chei che lu considerin - il Furlanist - tant che pont di riferiment.
Un esempli personâl: Scrivint il gno dizionari (chel mitic parcè che no lu cognòs nissun) o cirivi dispès tescj scrits in lenghe furlane, par sclarî l‘ûs di une peraule e ancje par cjatâ une gnove peraule pôc documentade, une che no si cjate di nissune bande ( Faggin, Pirona, Nazzi, GDB ev.i.), specialmentri lis peraulis modernis . E par vê tant che riferiment une prove de esistence e pal ûs di une peraule furlane al è miôr vê un »forum« vîf dulà che i fevelants a doprin lis peraulis »cence pensâ masse, doprâ e vonde«.
Il blog al è atuâl, un libri stampât no, dulà che a pensin mil voltis prin di doprâ o stampâ une peraule, il blog al è un stât jenfri il fevelâ e stampâ.
In chel timp (doi – trê agns indaûr) e ancjemò vuê o cjati che la risultive numar un par cjapâ dentri il vocabolari dal furlan e sedi propit ilFurlanist, Christian, Furlan e v.i. parce che dome chi tu tu puedis cjatâ vocabui di ogni bande su ogni teme e dialics, e un grum di neologjisims.
Alore:

Lui che ur à dit: «Viodeit di lassâ polsâ il strac, cheste e je la pâs!». (Isaie 28,11)

»Tu naj bo počitek, dajte počitka utrujenemu, tu naj bo oddih.«

E ancjemò par ongjarês:
Ez a nyugalom, hogy nyugtassátok meg a megfáradottat, és ez a pihenés!

viodêt di lassâ polsâ il strac!

strôf / kazen

In chescj dîs o ai vût la fortune di gambiâ dôs peraulis cui omps simpatics des fuarcis dal ordin austriachis la nestre Polizei. îr mi dan la prime multe parce che al mancjave un certificât sul veri dal gno auto, vuê però mi àn fermât tornant de Cechie, cumò il probleme al jere la velocitât: 50 al puest di 30.
La tierce „strôf” mi davin cuant che o volevi meti la benzine te machine: un litri di diesel al coste sui 1,40 euro. E in prionti di dut chest trops strôf par parchegjo. Mi ruvinin un po la fieste, ven a stâi vuê in Austrie al è dì di fieste.
Mi ven iniment une robe cuant che agns indaûr gno barbe mi sclarì la etimologjie de peraule todescje in cuistion: “Polizei” let par sloven tant che “polizaj” o “polizej” al vûl dî “leche!”.


kazen

Zadnje dni sem imel srečo poklepetati z našimi avstrijskimi prijaznimi policaji. Včeraj sem skupil kazen, ker nisem imel nalepke tehničnega na šipi, danes so me pa ustavili, ko smo se nedolžno nevede vračali z nakupovalnega izleta z Češke, tokrat ker sem vozil 50 namesto tistih 30 dovoljenih. Kot kazen se mi zdi še bolj kot vse ostalo že vesoljska cena za liter dizla, ki ta je že evro 1,40 pri nas. Tako da mi ti nepotrebni stroški grenijo današnji praznik, kajti danes je v Avstriji praznik. »Polizei« ali po »polizaj«, če po slovensko preberemo.

Libris par fruts / pravljice

O ai let un coment interessant dal Crot (il Blog dal Crot) dulà che al fevele di sô fi plui grant che al va tal asîl
„... libris par fruts e a cjase o 'nd vin une vore, cuasi ducj par talian. La soluzion che o vin cjatade e je chê di leiju a voltis par talian e altris par furlan o se no fasint in mût che cualchi personaç de storie al feveledi par furlan. „
e plui indevant
„Il vêr probleme al è la mancjance di cartons animâts o robis par fruts par furlan pe television. Nol coventarès tant a bastaressin 5 minûts in dì (e magari no propite la Domenie matine as 10 cuant che al capite)...”

Jo, o miôr nô cu la mê femine, ancje se o sin a stâ in Austrie, o vin par fortune a disposizion la television satelitâr ongjarese e slovene, dulà che si cjatin ogni sere ancje cartons animâts o robis par fruts par sloven e par ongjarês, e a bande di chest o vin comprât ancje dai DVDs slovens e ongjarês. O vin libris par fruts par ongjarês e par sloven, ma si cjate ancje alc par todesc o cec, no fasint diference se si trate di un libri par ongjarês o (scuen) leilu par sloven, ancje se o ai di ameti che e je une vere fature simpri voltâ, si cîr peraulis. Cussì in ogni câs al è miôr vê libris par fruts in marilenghe o lenghe mari, semplicementri che dome cussì i fruts a puedin cjapâ sù realmentri i vocabui mancul doprâts.
TV e libris par fruts a son imprescj elementârs. Se no altri al coventarès voltâ i libris e i cartons plui popolârs.


pravljice za otroke

Bral sem zanimiv komentar Crôta (glej zgoraj v furlanski verziji), ki pravi, da ni dovolj knjig in risank za otroke v furlanščini, knjige so skoraj izključno v italijanščini, tako da je prišel do prakse da bere eno knjigo po italijansko, drugo s sprotnim prevajanjem v furlanščini.
Meni je problem poznan, čeprav je pri nas, čeprav smo v Avstriji, nekoliko bolje, imamo na voljo satelitsko televizijo, madžarsko kot slovensko z risankami tu in tam, dodatno devedeje in madžarske in slovenske otroške knjige. Teh pa ni ravno dosti, tako da dobro poznam naporno sprotno prevajanje, kadar moram brati madžarsko knjigo sproti po slovensko, neko simultano branje pravljic.
Vem pa kako koristno vplivajo knjige in dobre risanke na besedni zaklad malih, res neverjetno, tako da za primer manjšin na sploh kot tudi za furlansko velja, da je treba nujno povečati število knjig in oddaj.

Il piçul peç di Nadâl / božična jelka

Îr mi soi domandât: il supermarket SPAR isal austriac o todesc?
I austriacs a disin che SPAR al è nestri, austriac, il nestri supermarket tipic che si cjate ancje in ogni paîs austriac, une scuasi omnipresince austriache di “SPAR”, clâr ducj a crodin che il non SPAR al divignedi di “sparagnâ” tant che la peraule furlane “spar-agnâ” o la taliane “ri-spar-miare” in Slovenie la int e dopre ancje la peraule “šparati« ancje i cravuats a doprin cheste peraule, ancje se inte lenghe uficiâl o vin butât fûr dutis lis peraulis di divignince todescje e cussì o doprìn “štediti” o “varčevati” al puest di chê todescje.
Però..SPAR nol è ni austriac ni todesc, al è - o almancul lu jere - neerlandês.
E “SPAR” e je une peraule neerlandese!
SPAR al vûl dî “peç” par neerlandês, in Italie o vin la variant cul articul “DE SPAR”, par furlan alore
“il peç”, alore “de spar” al è un vocabul neerlandês, ce biel, e cumò o capìs dut, ancje parcè a doprin chest piçul peç di Nadâl tant che logo.


božična jelka

Včeraj sem se, bolje smo se spraševali, ali je trgovina SPAR avstrijska ali nemška, vsaj genetsko gledano po poreklu?
Avstrijci trdijo, da je SPAR njihov, avstrijski, prava domača trgovina, ki jo najdeš res tudi v najmanjšem avstrijskem kraju, prav tako so prepričani, kot sem bil to tudi jaz do včeraj, da ime “SPAR” jasno izhaja iz nemškega “sparen” ali naš pogovorni “šparati«, ali italijanski “ri-spar-miare”, pri Furlanih kot “spar-agnâ”.
Ampak temu ni tako..SPAR ni avstrijski ne nemški, je - ali vsaj je bil - nizozemski.
Dokaz je ime “SPAR”, ki po nizozemsko pomeni »jelka«, v Italiji imamo celo še izvorno različico z nizozemskim členom “DE SPAR”.
Lepo! Zdaj je tudi jasno odkod jim božična jelka v logotipu.

fieste dai lavoradôrs / praznik dela

In Americhe no fiestezin la fieste dai lavoradôrs, ancje se a jerin propit lôr che le àn cjatât fûr,
a Philadelphia e Chicago al Prin di Mai tal 1886 cuant che i lavoradôrs e manoâi a vevin decidût di lavorâ al puest di dîs oris „dome” vot. Si sin fermâts mi pâr, ancje vuê la plui part di nô, almancul in Europe, o „mangjìn” ogni dì chês vot oris o di plui.
Ma no covential un gnûf „Chicago”. p.e. lavorâ a puest di vot dome sîs oris?
Par mancjance di timp o lavorìn ancje tal timp libar, tant che jo vuê tant che manoâl e gno fi come muradôr.


praznik dela

V Ameriki ne praznujejo delavskega praznika, čeprav so bili ravno oni tisti, ki so ga iznašli,
v Filadelfiji in v Čikagu, ko so se prvega maja leta 1886 odločili, da bodo namesto 10 ur delali „samo” še osem.
Škoda res, da smo se na tej točki ustavili, še danes smo pri tistih osmih urah, vsaj v Evropi.
Mar ne potrebujemo kakšnega novega Čikaga, recimo namesto osmih samo še šest?
Zaradi kroničnega pomanjkanja časa, se dela tudi na današnji dan, jaz kot curakar, sine pa kot mojster.

la ploie / dež

In chescj dîs mi bat cuintri i atacs dai polins, pe prime volte propit trê agns indaûr cuant che mi soi stramudât in Austrie. Gambiât il puest, l'aiar o il stîl di vite, la mê etât no lu sai.
Cumò ogni an in cheste stagjon plen di polins o soi simpri in spiete de ploie, semplicementri parce che cuant che al plôf a'nd è mancul polins. Nol è clâr dal dut, gjenetiche, alimentazion, ma al è sigûr che lis alergjiis a cressin dal continui, la tindince e dipint in ogni câs de cressite dal incuinament – ancje ca di nô, plui grâf ancjemò la situazion tal nord de Italie.
Chei - tant che jo - che a patissin di alergjiis a àn alc in comun cu la mitologjie dai zingars, a ducj i doi ur plâs cuant che al plôf.

V teh dneh se dajem s cvetnim prahom in senenim nahodom, prvič me je napadel pred tremi leti, takorekoč s spremembo okolja. Kaj je vzrok ne vem, novo okolje, način življenja ali starost, ne vem.
Kot vsako leto v tem času čakam dež, dežja pa nič, preprosto ko dežuje je manj prahu.
Ni povsem znano, ali so krivi geni, prehrana, dokazano je, da je alergije vedno več in da je to povezano z onesnaženjem zraka.
Oni, ki jih srbi in se praskajo, da bi se znebili prahu, imajo nekaj skupnega s cigansko mitologijo, združuje radost kadar dežuje.

Cualuncuiscj / Kvalunkvisti

Dât che in Friûl ducj si cjatin te campagne eletorâl, mi ven iniment il discors di Eliseu tal romanç Prime di Sere. Eliseu al cjale lis robis di lontan, no si interesse masse de politiche, la int e cjape fûc daurman, chei altris però lu acusin di cualuncuisim.
Plui o mancul al è chel il gno mût di pensâ, di une bande la vite di bintar, di migrant (no dopri la peraule emigrant, parcè che emigrant al vûl dî lâ fûr, saludâ par simpri evi.) cence jessi masse leât a un paîs, ancje se mi môf plui o mancul dome dentri lis frontieris dal imperi Austro-Ongjarês, dentri di un teritori ristret, parcè no lâ a Canada, Americhe, Argjentine, Australie..?,
Al permet di no jessi masse dentri e di stâ lontan de politiche concrete e atuâl, di chê altre bande il cualuncuisim nol va ben!
In Austrie 14.5% de popolazion e je cence dirit di votâ, ducj i cualuncuiscj e no-cualuncuiscj che no àn la citadinance austriache.
Jo tant che cualuncuist cence la citadinance o darès il vôt ae catalanizazioniscj.


Kvalunkvisti

Glede na to, da so v tem času v Furlaniji vsi poglobljeni v predvolilni boj, sem se spomnil pogovora iz furlanskega romana »Prime di Sere«. Eliseu, heroj romana, ki se po 27 letih ječe vrača v domači kraj, gleda na vse iz distance, ne zanima ga preveč, kaj se dogaja okoli njega, sploh pa ne politika, ki ljudem zavre kri, njega pa obtožujejo kvalunkvizma (antipolitično in cinično razmišljanje).
Več ali manj je to tudi moj način mišljenja, po eni strani nomadska svoboda (ne emigranta ali izseljenca, kjer to pomeni, da se pomika od svojega središča na neznano kam), čeprav se v mojem primeru pomikam na dokaj omejenem terenu, kajti lahko bi šel malo v Ameriko, Kanado, Australijo, ne, držim se nekako nehoté znotraj meja bivše Avstro-Ogrske.

To seveda dovoljuje, da človek ni preveč vpleten v konkretno in aktualno politiko, res je tudi, da kvalunkvizem sam po sebi ni v redu.
V Avstriji 14.5% prebivalstva nima volilne pravice vsi kvalunkvisti in nekvalunkvisti brez državljanstva.

Il soreli ucrain / ukrajinsko sonce

Fin îr o ai pensât che »o sole mio« al vûl dî »oh sole mio« o »oh soreli gno« o »oh moje sonce«, ce razze di ignorant che o soi il »o« al è l'articul napoletan chel istès tant che tal portughês »o meu amor« = il gno amôr.
Ma no soi dibessôl:
une pagjine taliane e scrîf p.e.:
Se un tempo "Oh sole mio" era la canzone simbolo d'Italia oggi sembra destinata a altre latitudini. considerando l'intraprendenza degli altri paesi europei dovremmo iniziare a cantarla in tedesco... "Oh meine sonne!".
Un altri al scrîf:
“I'm Italian so I can answer perfectly.
Oh sole mio = oh my sun
Oh = exclamation ; sole = sun ; mio = my
The song is in the Naple dialect but this phrase is just Italian.
CAREFUL: only = not sole, in this case.”

Agns indaûr tal 92 o jeri a Debrecen in Ongjarie adun cun students di dapardut, di Suedie, Australie, di Friûl (ancje une frute furlane che si interessave une vore pal furlan!) e di Napul. Chei di Napul a jerin in trê, doi fantats e une frute e a fevelavin une strambe lenghe il napoletan. Jo simpri pront a imparâ alc di gnûf o volevi savê cemût si disial par napolitan chel o chest.
»Salvadûr«, un ors grant e gruès cuntun mieç chilo di gel sui cjavêi, mi spiegave che p.e. »o ca« al pues significâ un grum di robis, si dopre par scuasit dutis lis peraulis che a tachin cun “ca-“ »cazzo, capo, capisco...« e cussì si fevele par napoletan, almancul secont Salvadûr.

Che bella cosa na jurnata 'e sole,
n'aria serena doppo na tempesta!
Pe' ll'aria fresca pare gia' na festa...
Che bella cosa na jurnata 'e sole.

Ma n'atu sole
cchiu' bello, oi ne'.
'o sole mio
sta 'nfronte a te!

…

Però o ai let che chi si trate dal soreli dal Mâr Neri e no chel talian. Ise vere?



ukrajinsko sonce


Do včeraj (do pred nekaj dni) sem še mislil, da znana pesem »o sole mio« pomeni »oh sole mio« ali »oh moje sonce«, temu očitno ni tako »o« je tu neapeljski določni člen kot v portugalščini, npr. »o meu amor« = moja ljubezen.
Ampak nisem edini:
tako na neki italijanski eko-strani pišejo:
Se un tempo "Oh sole mio" era la canzone simbolo d'Italia oggi sembra destinata a altre latitudini. considerando l'intraprendenza degli altri paesi europei dovremmo iniziare a cantarla in tedesco... "Oh meine sonne!".
Nekdo drug:
“I'm Italian so I can answer perfectly.
Oh sole mio = oh my sun
Oh = exclamation ; sole = sun ; mio = my
The song is in the Naple dialect but this phrase is just Italian.
CAREFUL: only = not sole, in this case.”
Torej zares »perfectly« zgrešeno!

Leta nazaj 92 sem bil v madžarskem Debrecenu skupaj s študenti iz vsepovsod, med drugimi tudi iz Neaplja, takrat sem se srečal prvič z napolitanščino, ki se precej razlikuje od uradne toskanske italijanščine.
Razložili so mi bistvo tega jezika, izgovoriš le prvi zlog italijanske besede in rezultat je napolitanščina, tako pomeni »o ca'« vse živo od »cazzo, capo, capisco« itd.
Rečeš »o ca«, mogoče si koga užalil, mogočei ne, vidiš po reakciji.

'o sole mio

Che bella cosa na jurnata 'e sole,
n'aria serena doppo na tempesta!
Pe' ll'aria fresca pare gia' na festa...
Che bella cosa na jurnata 'e sole.

Ma n'atu sole
cchiu' bello, oi ne'.
'o sole mio
sta 'nfronte a te!

…

Pesnik je tu mislil na črnomorsko sonce in ne na italijansko, menda je spisal pesem v nekem ukrajinskem hotelu.

La resurezion dai muarts / Vstajanje od mrtvih

Ogni dì a muerin lenghis e ogni dì a nassin gnovis. Statistichementri a muerin plui che no a nassin, e di sigûr ancjemò di mancul lis lenghis resussitadis dai muarts.
La lenghe jugoslave e je une di chês primis, il jugoslâf al murì za timp indaûr, apene nassût. Un frut cun masse malatiis. Nassût tant che idee politiche, mai cumplide, fin dopo une agonie che e durave plui di dîs agns.
Isal resussitât dai muarts? Sì, a Viene. Di gnûf tornât de Ongjarie dopo Pasche, tal gno puest di vore a Viene, o lavi jù a meti fûr lis scovacis, ma denant de puarte sierade des scovacis un vieli (il responsabil pes scovacis!) mi diseve alc e dopo par serp-cravuat ancjemò “može, može« (=ok, va ben, ok., si pues). Dopo mi domandave se o feveli ancje par jugoslâf.
»O soi sloven.« »Ben, alore tu fevelis par jugoslâf.« »Da!«



Vstajanje od mrtvih

Vsak dan umirajo jeziki in novi nastajajo. Statistično gledano jih je več, ki izginejo, manj, ki se rodijo, in nekaj, še manj, ki umrejo in se spet rodijo.
Jugoslovanščina je ena, ki spada med prve, umrla je že pred časom, komaj potem ko so ji pomagali priti na svet. Otrok s preveč otroškimi bolezni. Rojen kot politični projekt, neuresničeni, končani po smrtnem boju, ki je trajal več kot deset let.
Je vstala od mrtvih? Je, na Dunaju!
Dobro nazaj iz Madžarske po Veliki Noči, sem se spet podal na delo na Dunaj. Tam sem moral najprej smeti odnesti, grem torej v klet, tam stoji pred zaklenjenimi vrati nek tip, ki me nekaj ogovarja (očitno odgovorni za smeti!), potem slišim samo nekaj po srbohrvaško “može, može”. Nato me vpraša, če govorim jugoslovansko. Da, sem pa Slovenec, torej.. “ »Fino, govoriš jugoslovansko«.

Australie, Indie e vacancis in Suizare / Avstralija, Indija in počitnice v Švici

Vuê viazâ cul tren al vûl dî prin di dut scugnî sintî lis cjacaris privadis da la int, da la int cul telefonin in man, jo scuasit ogni dì in tren però no rivi a lei nuie - parcè? - celulârs in azion dapardut, cussì mi met a scoltâ ce che e dîs la int, une femine di 30 agns cul vistît dut ros e ocjâi pençs e spiege cuntune lagne cence fin che al veve pierdût il lavôr, chê altre daûr di me e fevele (tal istès timp) de sô “grande” esperience di un an di lavôr in Australie “O volevi prin lâ in Indie, ma masse malatiis, cussì o ai decît di lâ in Australie. »O jeri a stâ propit dongje dal mâr, o vevi un lavôr che mi à plasût intune prassi dentâl tant che assistente, ma o jeri dibessôl cence amîs, cussì o soi tornât in Austrie e cumò o cîr lavôr..«...une altre ancje chê une femine sui cincuante e conte in mût plui precîs e detaiât pussibil ce che al sucedeve intes vacancis in Suizare..
Cirie lavôr ancje jê?


Avstralija, Indija in počitnice v Švici

Voziti se z vlakom pomeni danes morati poslušati zasebno mobitelsko klepetanje, ne moreš v miru kaj prebrati, kajti mobački so pred, za in neposredno zraven tebe v akciji, tako ti ne preostane drugega kot se predati užitkom in poslušati razno kramo. Neka ženska okoli 30 vsa v rdečem in z debelimi črnimi očali razlaga nekomu ali toži, da so jo iz službe vrgli, druga, tista za mano govori v istem času takorekoč sinhrono o njeni »veliki« življenjski izkušnji, da je šla eno leto delati v Avstralijo.
»Stanovala sem čisto blizu morja, imel sem super službo kot pomočnica v zasebni zobni ordinaciji, a počutila sem se osamljena brez prijateljev, tako sem se spet vrnila v Avstrijo in zdaj sem speti tukaj in iščem zaposlitev.
..neka druga tam nekje 50 letnica bi rekel je predavala ne da bi spustila kako podrobnost o njenih počitnicah v Švici....
Ali tudi ona išče delo?

Aquí se queda la claaaara....

Daspò un pro e cuintri si à di ameti che Che Guevara al è un simbul soredut dai zovins, al è deventât simbul (almancul lu jere) ancje parcè che al veve pierdude la vite sul cjamp di bataie, altris lu vevin remenât propit par chest, pe idee de espuartazion de rivoluzion.
Soredut simbul pai zovins, salacor parcè che la vite dai zovins e je une bataie une rivoluzion che dopo, deventâts grancj, si stramude intune suaze penze di fier cuntun orari just cun la libertât di scugnî lavorâ e fâ bêçs.
Ancje daspò Fidel a cjantaran l'imni »Hasta siempre«


Aquí se queda la clara,
la entrañable transparencia,
de tu querida presencia
Comandante Che Guevara.

Seguiremos adelante
como junto a ti seguimos
y con Fidel te decimos:
hasta siempre Comandante.


o par furlan:


Achì e reste la clare
la fuartone trasparence,
de tô cjare presince
Comandante Che Guevara.

O larìn dilunc a lâ indevant
tant che se fossin dutun ti seguìn
e cun Fidel ti disìn:
par simpri Comandante.




Vedno naš Comandante

Tudi z vsem „za in proti” moramo priznati, da je Che Guevara simbol mladih, postal je simbol (vsaj je to bil) tudi nenazadnje ali prav zato, ker je še mlad izgubil življenje takorekoč v akciji, na fronti, drugi ga prav zaradi tega kritizirajo za izvoz revolucije.
Predvsem simbol za mladino, morda zato, ker je življenje mladih boj in revolucija, ki se kasneje spremeni v vedno ožji okvir s vojaškim sporedom s svobodo biti prisiljen delati in zaslužiti.
Tudi po Fidelu bodo peli pesem »Hasta siempre«


Aquí se queda la clara,
la entrañable transparencia,
de tu querida presencia
Comandante Che Guevara.

Seguiremos adelante
como junto a ti seguimos
y con Fidel te decimos:
hasta siempre Comandante.


Ali po slovensko:

Tukaj ostaja jasna,
ta prodorna prosojnost
te tvoje drage prisotnosti
Comandante Che Guevara.

Hodili bomo naprej po poti
kot še skupaj ti sledimo
in s Fidelom ti sporočimo:
Vedno naš Comandante.

personis une vore impuartantis (PUI) / zelo pomembne osebe

Scoltant la radio, cirint te rêt alc par furlan, si scuen dî che a'nd è pôc par furlan, ma almancul alc al è alc e nuie al è nuie (un dai plui biei proverbis furlans).
Soredut grazie e compliments (!) ai protagoniscj des emissions par furlan – Onde furlane e Spazio cent e trê (Gjal e Copasse) (altris no mi vegnin iniment) almancul si cjate alc te rêt.
Cumò za deventât un scoltadôr regolâr des emissions nomenadis, o ai osservât che la (gran) part dai intervistâts e fevele (dome) par talian, o feveli de statistiche, e cheste statistiche e dîs che une (grande) part des personis “impuartantis” de vite publiche in Friûl nol cjacare par furlan.. e isal pardabon cussì?


zelo pomembne osebe

Ko poslušam radio in iščem po spletu, če je kaj oddaj v furlanščini, pridem do zaključka, da ni skoraj nič, kot pravi znani furlanski pregovor: nekaj je nekaj in nič ni nič (ali: nič je nič).
V glavnem hvala in pohvala (!) obstoječim furlanskim oddajam, ki so dosegljivi na spletu - Onde furlane e Spazio cent e trê (Gjal e Copasse) (drugih se ne spomnim).
Zdaj že redni poslušalec omenjenih postaj in oddaj, sem opazil, da precejšnji del sogovornikov v intervjujih govori (samo) italijansko, statistično gledano vsaj, statistika torej kaže, da obstaja veliko število »pomembnih« oseb v Furlaniji, ki ne govori furlansko .. je res tako?

Cafè e pes / Kava in riba

Il cafè al conten 80 a 180mg di cafeine, la napoletane, moche o espresso (cemût si disial?) al conten di mancul dome 30-50mg che il filtri/filter 110-170mg o la turche 80-135mg. Al dipint dal timp di contat, l’espresso al è il plui svelt, pront in cinc seconts, il cafè crei e scuasit »cence« la sostance clâf. In Austrie a bevin une vore “redbui” o altris bevarons energjetics (che secont me a nulin di frait), cun di plui Cola e cjocolate. La “iniezion” letâl e sarès su par ju 10 grams di cafeine, al corispuint a 100 cjicaris di cafè o 30 cjicaris di cafè + 30 redbui + 3kg di cjocolate (o dubiti che al sedi vonde??). La cafeine e reste la droghe plui doprade, daspò al ven di sigûr l’alcul. Sul gno gnûf puest di vore a son dôs robis che a davuelzin un rûl clâf e fondamentâl: il cafè e il pes in conserve (tant che tal militâr) – ufrît a gratis dal datôr di vore.


Kava in riba

Kava vsebuje 80 do 180mg kofeina, espresso 30-50mg vsebuje manj kot filter kava 110-170mg ali turška 80-135mg. Vse je očitno odvisno od »stičnega časa«, espresso je hitrejši, steče v 5 sekundah, deviška kava torej skoraj »brez« svoje ključne sestavine. V Avstriji pijejo precej teh redbulov ali podobnih energetskih napitkov (ki po mojem smrdijo po ..), polega tega natepavajo kot povsod drugje še kolo in čokolade. Smrtni odmerek je gor ali dol 10 gramov ali 1 deka kofeina, to ustreza 100 skodelicam kave ali 30 skodelicam kave + 30 redbulov + 3kg čokolade (dvomim, da bo dovolj??). Kofein ostaja najbolj priljubljena in razširjena droga, še pred alkoholom. Na mojem (novem) delovnem mestu sta dve stvari ključnega pomena: kava in ribja konzerva (kot v vojski) – seveda v glavnem zato, ker firma časti.

clicadôrs / klikači

O riten che la radio e vâl plui de television, cui che al cjale la television pal solit al restarà malapaiât, une specie di narcosi o ipnosi, o cjali la television te sperance e ilusion di cjatâ alc di miôr o mancul inutil di chest che si stâ cjalant, il zapping di ogni dì, il piês di dut.
Critic ancje il zapping te rêt, pal ultin o soi colpevul ancje jo, ma vualtris clicadôrs e zapers o zapadôrs clicait pûr,
ve ca us met une lezion, la prime, ma prin la version slovene:

Sem mnenja, da je radio več vreden kot televizija. Kdor gleda televizijo je prej ali slej razočaran, neke vrste omame, gledati televizijo v upanju najti kaj pametnega ali boljšega kot na danem programu, vsakodnevni zapping ali menjavanje programov, najslabše.
Podobno je tudi spletni zapping (z miško namesto z daljincem), za zadnje sem sokriv tudi jaz, toda klikači ali zaperji klikajte le naprej,

tu imate jezikovno vajo, prvo (v prvi vrsti za učenje slovenščine, lahko pa seveda tudi obratno) :