Sît par imparâ il sloven / spletno učenje slovenščine z novimi posnetki

Us segnali une biele iniziative dal istitût universitari di slavistiche a Amburc
il leam http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/
che mal à mandade la letore di sloven Monika Pemič.
Si trate di un cors di lenghe slovene virtuâl sul sît disore a Amburc. Si cjate pôc te Rêt se tu ciris alc che ti jude a imparâ il sloven di bessôl – e infin ancje jo o ai za cirît di fâ une specie di cors.
Chei di Amburc a àn zontât gnovis lezions dut insieme 15 lezions e lis cinc ultimis ancje cuntune version audio une robe une vore utile par chei che a vuelin dome imparâ a lei par sloven o viodi cemût che si pronuncin lis peraulis. Propit la version audio e une imprest di clâf. Jo par gno cont o ai imparât simpri lis lenghis scuasit dome scoltant audio cassetis e cumò o dopri il mp3 e i servizis podcast.
Un probleme però il sît al è par todesc, al bisugnarès fâ une version furlane o almancul inglese.



spletno učenje slovenščine z novimi posnetki

Svojčas sem se sam lotil tečaja slovenščine za Furlane.
Tu je zdaj primer spletnega tečaja slovenščine SLOWENISCH LERNEN, ki ga pripravlja Inštitut za slavistiko Univerze v Hamburgu z naslovom http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/
Tečaj so izgradili, tako da zdaj obsega 15 lekcij in test, zadnjih pet enot so obogatili s tonskimi posnetki, ki pa so po mojem mnenju ključni, sam sem se učil številne jezike v glavnem samo s kasetami (ko so bile še kasete). Vrtel sem jo znova in znova, tako sem se svojčas lotil portugalščine, arabščine in drugih (zdaj sem že vse pozabil).

efiets colaterâi / stranski učinki

Plui o mancul ducj colât in panic o no – o feveli de gnove influence. In Messic si fevelave di un killer virus, dopo dome de industrie farmaceutiche des multinazionâls i plui potents dal planet. In chel timp ducj i politics in Austrie a àn declarât che la vacinazion no sedi necessarie e dopo mês nuie di gnûf, tal Setembar, Otubar i prins muarts in Europe, e in Austrie prime la frute di Bolzan, e subit dopo chest di gnûf ducj cjapâts dal panic, cumò viodût che o vin temperaduris sore 10, vuê tor 15 !! i zornâi a tasin - jo invezit mi soi vacinât – pe prime volte ve ca ancje jo - prin cuintri i purciei e vuê ancjemò cuintri chê viere. Dopo dut o vevi ancje efiets colaterâi – palanchis spindudis:


Par me 2 x 4,90 pe influence + 8,50 Euro pe chê viere= 18,30 Euro
La mê femine chel istès 18,30 Euro, e i fruts 3 x 18,30
Alore o vin spindût ducj 91,50 Euros.

La peraule „purcit”
Te nestre storie tal indeuropean o vevin almancul dôs peraulis pal „purcit” :
*sūs, identic tal latin sūs, alb. thi, grêc sūs, hûs, avest. hū-, sanscrit. sūkará, sloven svinja
e pal piçul a àn doprât:
*pórqos „purcit piçul“: lat. porcus, furl. purc-it, inglês farrow, vieri irlandês orc
Il sloven prase, avest. pǝrǝsa- “purcit piçul” a divegnin di *perq- “sgjavâ”.



Tu je bilo več tam manj panike – mislim na novo gripo. Ko je bil virus še v Mehiki, so govorili o killer virusu, ko so popravili številke, najprej je bilo na tisoče mrtvih potem manj, je šlo samo za farmacevtski posel.
Takrat so politiki, ministri v Austriji vsi ponosno izjavljali, da vsega tega ni treba, cepili se v glavnem ne bo nobeden od njih. Potem je bilo spet tiho. V septembru in oktobru se je pa spet na veliko začelo, sploh ko je umrla v Innsbrucku deklica iz Bolcana– zdaj je spet zatišje, toplo je, danes 15 stopinj smo samo še v srajci zunaj.
Pri meni so bili uspešni, tako sem se že dal cepiti tako za klasiko kot za prašiče, glavni stranski učinek je tedaj finančni:
Za mene 2 x 4,90 evrov za prašiče + 8,50 za klasiko= 18,30 evrov
Žena pa otroci torej 4 x 18,30 Euro.
Vsi skupaj smo torej zaslužili 91,50 evrov.
Pa poglejmo prašiča
Prapredniki indoevropejci naj bi imeli vsaj dve besedi za prašiča:
*sūs, kar je enako latinsko sūs, alb. thi, grško sūs, hûs, avest. hū-, sanskrt. sūkará, sem slovensko, rusko svinja
in za mladiča so uporabljali:
*pórqos: lat. porcus, angleško farrow, sr irlandsko orc
Slovensko in slovanske različice kot prase, avest. pǝrǝsa- so iz korena *perq- “kopati”.

3 mês di vite / trimesečno življenje

Teribil, barbar: e je vierte la cjace aes fochis, aes fochis piçulis-piçulis (baby-seals) in Canade.
Scuasit dutis lis fochis copadis a àn mancul di trê mês di vite.
Miârs di lôr a muerin ogni an sot dai voi des lôr maris, a vegnin copât in mût brutâl di dongje tant che une balote di baseball.
Un esempli brut de prepotence umane: copâ i nemâi dome par gust di copâ!

Nečloveško, začel se je v Kanadi lov na tjulenjčke, na najmanjše takorekoč dojenčke.
Večina pobitih tjulenjčkov ne doseže starost treh mesecev.
Na tisoče jih umre na očeh svojih mater, pobijejo jih pogosto od blizu, čeprav storilci trdijo drugo.
Kruto, čeprav že dolgo znano.

I slâfs e la lôr aleance culturâl / nove slovanske povezave

<

Stâts membris

Tal secul passât- passât, no sai di cemût clamâ miôr il Votcent, par me inmò il secul passât – dopo la svee o la nassite des nazions e popui tal 1848 i popui cence stât i popui slâfs dentri i confins dal imperi Austro-Ongjâr a vevin la idee di metisi adun. Par prin al inizi di chescj moviments nol fo dal dut clâr cuale e sarès la aleance preferide cu la Russie o cence, cu la Polonie o cence o dome i popui dal imperi austro-ongjar?
Il risultât al è ben cognossût, a jerin chei che si vevin metût adun, a jerin chei adun cu/sot Mosche e chei adun/sot Belgrât.
Vuê ognidun al à la sô patrie, dome pôcs a restin e probabilmentri e restaran ancje popui cence stât tant che i Sorps (Serbja/Serby) o Cassubis/Cassups (Kaszëbi) in Polone o i Rutens de Carpatie (Rusnaci, Ruteni).
Tal 2004 dopo la fin di ducj i speriments politics, se no altri si pues dî che i popui a àn sorevivût e lis lenghis si fevelin ancjemò vuê adun cu la lenghe slovene. Forsit tant che cuintritindince tal 2004 a metin sù un gnûf progjet cul non »Il Forum des culturis slavis«.
Il Forum des culturis slavis e je une istituzion internazionâl des culturis slavis cu la sede in Slovenie a Loka pri Mengšu dongje di Lubiane. Membris dal forum a son ducj i paîs slâfs.
La lôr pagjine internet http://www.fsk.si e fevele di un grum di progjets:
p.e. »100 romançs slâfs«, il festival dal film slâf http://slavicfilmfest.eu o il progjet la »slovanski most« »il puint slâf« e.v.i.
O cjati che cheste e sedi pardabon une biele iniziative.

Nove slovanske povezave

V preteklem stoletju, mislim na 19. stoletje, torej v predpreteklem, so se z »vstajo« ali »vstajanjem« narodov po letu 1848 prvič pojavila politična gibanja, ki so hotela združiti slovanske narode, opcij je bilo veliko, ali samo narode znotraj avstro-ogrske s Poljaki ali brez, vsi pod Rusijo ali samo južno-/jugo-slovanska varianta, do katere je konec koncev tudi prišlo, ostali so pa bili hoté-nehoté potem itak pod Rusijo, ampak ne na podlagi slovanstva. Rezultat je znan, na koncu je skoraj vsak zase, brez države so do danes le redki v bistvu samo Lužiški Srbi in lahko bi še našli druge majhne skupine kot Kašube (Kaszëbi) na Poljskem in karpatske Rusine (Rusnaci, Ruteni).

V letu 2004 so, mogoče kot protiutež negativnim tokovom, ustanovili Forum slovanskih kultur, Slovenci so tu očitno najbolj dejavni.
Na njihovi spletni strani www.fsk.si. beremo:
»Forum se zavzema za ohranjanje in razvijanje kulturnih vrednost tradicij in vsebin, ki družijo države, kjer govorijo slovanske jezike. Spodbuja sodelovanje teh držav na področjih kulture, izobraževanja, znanosti, razvija kulturne izmenjave, pripravlja srečanja in omogoča nastajanje skupnih projektov.«

Golminadôr / Golminator

Nol è pecjât pierdi cuintri il fradi plui grant, fûr che se il plui piçul si clame Austrie e chel plui grant invezit Gjermanie. Vuê i austriacs a son jù par tiere, un cidinôr tal tren e sul puest di vore, se si piert si fevele mancul, a mi no mi impuarte gran, ma mi plâs un po la atmosfere imboreçade chi a Viene in chescj dîs, soredut îr prin de partide e vuê daspò e ce che a scrivin i zornâi, a cjatin fûr gnovis peraulis tant che „Torminator Ballack”, Torminator di Tor = gol, o „Dönerwetter” (al puest di „Donnerwetter”) pal sucès dai turcs Döner = Döner Kebap o „wir sind Portugeil” (par „Portugal”) wir sind = nô o sin, geil = lassîf.
Prin dal match dal secul ducj a fevelavin dal meracul di Viene o Córdoba II (dome - tal 1978 i austriacs a vevin batût i todescj a Córdoba in Argjentinie – Hans Krankl, eroi di Córdoba, al à fat doi goi pe Austrie), za di mês si fevelave, si da e fâs dongje, implante e impronte. A jerin propit imboreçâts e fis de idee di bati il frari grant, pai austriacs une cuistion di onôr impuartantone di fâ viodi che no son disot o dispars. I fradis todescj in rife un cul altri alore.



Golminator

Noben greh ni zgubiti proti velikemu bratu, razen v primeru, če se »ta-mal« imenuje Avstrija veliki pa Nemčija.
Danes so Avstrijci na tleh, neobičajna tišina na vlakih, metrojih in na delovnem mestu, če zgubiš, manj govoriš, jaz nisem ravno neposredno prizadet, ampak všeč mi je to nabito vzdušje tu na Dunaju v teh dneh, predvsem včeraj pred tekmo in danes po, pa tudi to, kar pišejo časopisi, ki kujejo stalno nove besede, poleg tega, da so najavili nameno nabaviti nemškemu napadalcu Gómezu očala, pišejo danes:
„Torminator Ballack”, Torminator od „Tor” = gol, ali „Dönerwetter” (namesto „Donnerwetter”, kar bi prevedli po domače z „madona!”) za turški uspeh od „Döner” = „Döner Kebap”, ali „wir sind Portugeil” (za „Portugal” Portugalska) geil = goreč na (Portugalsko).
Pred dvobojem so vsi govorili o „Dunajskem čudežu” ali „Cordoba II” (samo – v letu 1978 so Avstrijci premagali Nemce v Córdobi v Argentiniji – Krankl je dal 2 gola), že mesece se razpravlja, analizira in pripravlja.
Bili so že popolnoma prepričani, da bodo stoposto poslali Nemce domov, jim že „sprintali” letalske vozovnice. Šlo je za osnovno vprašanje ali za bratski spopad.

la zornade dal aiar / dan vetra

Vuê si fiesteze l’aiar in Austrie – ancje se o vin il campionât e dapardut la bandiere rosse-blancje-rosse, la Austrie e je ancjemò dentri, ma mi pâr plui fûr che no dentri – alore a fiestezin l’aiar l’"European Wind Day", ancje ca di nô si dopre simpri di plui la energjie eoliche par produsi energjie eletriche. Ancje se la int si da dispès cuintri, e no vûl che a metin sù gnûfs implants, a disin che a sedin bruts, bruts tant che la fan o la ..? – a mi mi plasin.
La energjie dal aiar e je plui pulite e smondeade che no la fuarce idriche o i diviers sistemis di disfrutament dal len, plantis p.e. il biodiesel. Lis plantis – miôr mangjâlis di plante fûr!


Danes praznujejo veter – četudi v resnici bolj avstrijsko reprezentanco, ki je še zraven, čeprav že bolj zunaj kot zraven – torej praznujejo veter, European Wind Day, tudi tu pri nas se vedno več koristi moč vetra, čeprav so tu ljudje bolj kot ne proti, ker naj bi kvarili izgled (že tako in tako) „enolične” krajine, meni so všeč, se saj kaj vrti in dogaja. Moč vetra je vsaj bolj čista kot kateri koli druga energija, tudi bolj čista kot zdaj priljubljena izraba rastlin in lesa, kot npr. biodizel.

Laissez reposer celui qui est fatigué

A àn za dit dut i nestris infadiabii il Furlan e Christian, ancje jo o jeri un di chei che lu considerin - il Furlanist - tant che pont di riferiment.
Un esempli personâl: Scrivint il gno dizionari (chel mitic parcè che no lu cognòs nissun) o cirivi dispès tescj scrits in lenghe furlane, par sclarî l‘ûs di une peraule e ancje par cjatâ une gnove peraule pôc documentade, une che no si cjate di nissune bande ( Faggin, Pirona, Nazzi, GDB ev.i.), specialmentri lis peraulis modernis . E par vê tant che riferiment une prove de esistence e pal ûs di une peraule furlane al è miôr vê un »forum« vîf dulà che i fevelants a doprin lis peraulis »cence pensâ masse, doprâ e vonde«.
Il blog al è atuâl, un libri stampât no, dulà che a pensin mil voltis prin di doprâ o stampâ une peraule, il blog al è un stât jenfri il fevelâ e stampâ.
In chel timp (doi – trê agns indaûr) e ancjemò vuê o cjati che la risultive numar un par cjapâ dentri il vocabolari dal furlan e sedi propit ilFurlanist, Christian, Furlan e v.i. parce che dome chi tu tu puedis cjatâ vocabui di ogni bande su ogni teme e dialics, e un grum di neologjisims.
Alore:

Lui che ur à dit: «Viodeit di lassâ polsâ il strac, cheste e je la pâs!». (Isaie 28,11)

»Tu naj bo počitek, dajte počitka utrujenemu, tu naj bo oddih.«

E ancjemò par ongjarês:
Ez a nyugalom, hogy nyugtassátok meg a megfáradottat, és ez a pihenés!

viodêt di lassâ polsâ il strac!

Magyar Nyelv Múzeuma

Il Museu de lenghe ongjarese / Muzej madžarskega jezika

La setemane passade al è nassût a Széphalom il prin museu de lenghe ongjarese.
Strasordinari, si trate dal prin museu tal mont dedicât ad in plen a une robe bessole ae lenghe di un popul - almancul crodint a ce che o leievi sui zornâi ongjârs.
A vuelin meti in esposizion la lenghe ongjare intun mût inovatîf e interatîf, cun zûcs, melodiis p.e. cuntune vôs che e presente ducj i dialets e varietâts ongjaresis.
Al è biel dedicâ un museu ae storie e ae situazion atuâl di une lenghe vive, ative tant che la ongjare in ogni câs miôr che no fâ sù un mausoleu par conservâ lis ultimis peraulis di une lenghe muarte.
Mi no mi plasin masse i museus, ancje se la mê femine e je la fie di un inomenât museolic ongjâr, si pues dî che jê e je scuasit cressude intun museu.
Ma salacor une idee biele di cjoli sù par esempli in Friûl si podarès fâ sù un museu de lenghe furlane o ancjemò miôr des lenghis di Friûl, tantis varietâts diferentis, impinions, al coventarès une grande cjasone par meti dentri dut. E no pal ultin tal forest e la plui part dai turiscj che a passin ogni an par Udin e Lignan no àn mai sintût une peraule furlane o de esistence de diviersitât lenghistiche in Friûl.


Muzej madžarskega jezika / Magyar Nyelv Múzeuma

Pretekli teden so odprli v Széphalomu prvi muzej madžarskega jezika. Zanimivo, ker naj bi to bil edini muzej na svetu posvečen nekemu nacionalnemu jeziku – vsaj tako oglašujejo svoj projekt Madžari.
Predstavili naj bi tam madžarski jezik na interaktivni način, z igrami, glasbo, in z glasovi, ki govorijo v različnih madžarskih narečij.
Lepa zamisel torej ta muzej živega jezika, čeprav meni muzeji ne ugajajo preveč, tudi če je žena iz muzejske družine, kjer so dobesedno v muzeju odraščali.
Dobra zamisel tudi za druge, posebno za furlansko mnogojezičnost (znanje in redna raba mnogo jezikov), furlanska narečja, benečansko, slovenske in nemške variante, da bi to vse pod eno streho spravili, bi rabili vsekakor večjo bajto kot Madžari.
Tako bi za mnogojezičnost tudi zvedeli turisti, ki čeprav v trumah, predvsem Avstrijci, hodijo na furlansko obalo (Lignano itd.), niso nikoli slišali za tamkajšnjo stvarnost.

fraris / bratje

Vuê dopo la partide di balon Austrie-Gjermanie ducj a cjacarin di balon, îr i austriacs a vevin pierdût par 0 a 3 il prin incuintri in cjase cuintri dal grant frari - i todescj. Cuant che si trate di relazions o cuistions (di amôr) todescjis-austriachis, i austriacs a son i prins a cjapâ fûc, al è dificil jessi il plui piçul.
Sul cjamp di balon si pues fâ la vuere sante, parcè che il risultât al ven ritignût tant che simbul pe potence atuâl. La barufe fra fradis e je la regule, a son pôcs che a van dacuardi.
“Se to fradi al à pecjât cuintri di te, va a fâi une corezion là che o seis dibessôi.” (VanzMatCjap.18)

(te traduzion slovene no si cjate scrit »cuintri di te«)



bratje

Danes po nogometnem dvoboju Avstrija-Nemčija, vsi sprašujejo drug drugega o včerajšnji tekmi, včeraj so sicer Avstrijci zgubili z 0 proti 3 proti velikim bratom in to doma kot prva tekma v pripravi na evropsko – bratstvo in nejedinstvo je geslo, predvsem, ko gre za odnose ali nemško-avstrijsko »ljubezen«, takrat so posebno zagreti Avstrijci – težko je biti »ta mau« in hvala bogu, se lahko grejo vojno na nogometnem igrišču, ker je izid izraz trenutne moči.
In pri bratih gre le redkokdaj gladko.



»Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Mt 18 15 (v furlanskem prevodu piše »Če ti tvoj brat stori kaj slabega..)

bissebove / vihar

ca di nô, ma ancje in Cechie, Ongjarie, Polonie e scuasit in dute la Austrie, si è discjadenade une bissebove, borascje o semplicementri bugadonis di aiar..lavôr pai miei arbui e a tignin dûr – par cumò.

pri nas, pa tudi na Češkem, Madžarskem, Poljskem in skoraj v celi Avstriji, je vihar gospodar, vihra privihra vihravo, drevesa pred bajto zaenkrat še stojijo.

il zar dai scacs / šahovski car

Di frut o zuiavi a scacs tant che gno pari, anzit a Berlin noaltris slovens o vevin ancje un club di scacs, il nestri circul si clamave »Slovenija«, o zuiavin te tierce division berlinese, par solit ogni domenie. In chel timp sui prins agns otante o leievi ancje il libri sul duel storic
Boris Spaskij – Bobby Fischer che si è davuelt a Reykjavik tal 1972 che al è ritegnût il match dal secul – e jo o soi dacuardi.
Al è muart Bobby Fischer, une leiende, un omp une vore controvers e ecentric, par no doprâ masse peraulis, al baste une – il »mitic«.

šahovski car
»Zemřel geniální šachista Bobby Fischer.« so zapisali v češkem časopisu ”Lidové Noviny”
Kot otrok sem kot moj oče dosti šahiral, v Berlinu smo Slovenci imeli celo svoj šahovski klub s častnim imenom »Slovenija«. Igrali smo skoraj vsako nedeljo v tretji berlinski ligi.
V tem času, v zgodnjih osemdesetih, sem dobil tudi v roke očetovo knjigo o zgodovinskem dvoboju Bobby Fischer proti Borisu Spaskemu v Reykjaviku leta 1972, dvoboj stoletja – tudi jaz sem tega mnenja.
Fischer je legenda, mož sila čudaške narave, obenem pa »car«.

Radio Onde Furlane / Radio furlanski val

Vuê o soi lât pes ondis, ondis furlanis, o soi stât ospit a Radio Onde Furlane, magari cussì no di persone, mi à intervistât par telefon il diretôr Mauro Missana. Forsit si viodìn une altre volte di persone, mi plasarès viodi la Radio Furlane.
O speri dome che no vedi strapaçâts masse i scoltadôrs e la lenghe furlane. Mi coventarès un „training”.


Danes sem bil gost v radijski oddaji furlanskega radia Radio Onde Furlane (Radio furlanski val), žal ne osebno,
govoril sem v živo po telefonu z urednikom Maurom Missano.
Morda se še vidimo osebno, rad bi videl, kako kaj delajo tam.
Upam, da nisem poslušalce utrujal z mojo slabše govorjeno furlanščino. Bo treba še na kakšen trening.

elicotar / zrakomlat

la Austrie e spiete il pape, vuê al larà a Viene, e doman cul elicotar di Viene a Mariazell.
Ta chescj dîs di ploie, une biele part de Cechie e Austrie e je sot aghe, ancje la regjon ator di Mariazell, al va benon il elicotar, ma salacor miôr doprâ la barcje, però in ogni câs nol varà bisugne dal Papamobil antiproietîl.
I pelegrins a saran contents ancje sot la ploie...jo, par contrari, o larai doman a Brune (Brno) a cjoli il gno barcon ordenât.
-la peraule elicotar al diven dal neo-grêc "helix" "impetolât" e "pteros" "ale".


zrakomlat
Avstrija gosti danes papeža, danes se bo podal na Dunaj, jutri pa s helikopterjem naprej v Marijino Celje (Mariazell).
V teh deževnih dni, pol Češke in Avstrije je pod vodo, tako tudi okolica okoli Marijinega Celja, mu bo zrakomlat prav prišel, ali pa raje kaka ladjica, no v glavnem zastekljenega papamobila ne bo rabil.
Romarji bodo kje vedrili, zadovoljni, -- jaz pa grem jutri po okno v Brno, torej v nasprotno smer, saj drena na'o!
beseda helikopter pride iz učene grščine "helix" „zavit" in "pteros" "krilo".

gnûf an scuelastic in Austrie / novo šolsko leto v Avstriji

stait atents!
pazite!

il tokaji al è in pericul / tokaj je v nevarnosti

vuê di buinore su la radio ongjarese o ai sintude la gnove che ancje il tokaji
ongjarês e slovac al è in pericul, miôr, l'ambient dal tokaji al è in pericul, parcè che a vuelin fâ sù un complès industriâl a pôcs chilometris des innomenadis braidis. Cumò i produtôrs a vuelin clamâ in jutori la unesco.
In fin dai fins nuie tokaji, tocai, točaj ..vonde, o voi a bevi une bire!

tokaj je v nevarnosti
danes sem slišal na madžarskem radiu novico, da je tudi madžarski oziroma slovaški tokaj v nevarnosti, točneje okolica tokaja, ker nameravajo zgraditi industrijski kompleks le nekaj kilometrov od znamenitih brajd. Zdaj kličejo na pomoč unesco.
Na koncu ne bo ne tokaja, ne tocaia, ne točaja..itak je bol pir!