vuê al è il dì de sputnik (almancul lu dîs google), l' innomenât satelit sovietic.
La peraule russe Спутник e je scuasit identiche ae peraule sûr slovene "sopotnik" e a vuelin dî : compagnadôr o „co-viazadôr”
Alore "s-put-nik" e je la slovene "so-pot-nik":
"s-" al vûl dî dome "cun" o "co-" in principi di peraule tant che p.e. co-autôr.
”-put-” (o par sloven "pot") al significhe “viaç”
"-nik" però al è compagn al furlan "-dôr", tant che p.e. boljšev-ik, o par furlan "bolsev-ic"
la peraule russe „putь” e la slovene „pot” e je la sûr de peraule furlane „puint”
"Sputnik"..ce mi vegnial iniment:
O cognòs il cine "Sputnik" a Berlin; "putnik" cence il "s-"= "co-" e je une agjenzie di viaç (la plui grande in Serbie), dopo mi ven iniment la peraule sûr slovene "potnik",
...o ai denant dai voi lis musis dai "potnik"-s „viazadôrs” cun cui che o vevi a ce fâ cuant che o lavoravi a Budapest intune multinazionâl francese. Parvie dal lavôr dûr, dal lavôr simpri a muse a muse cui clients, un dai viazadôrs (de scuare/o “team” dai viazadôrs) al veve pierdût il "cuilibri", e pôc dopo ancje il lavôr. Dopo no ai mai plui sintût nuie di lui, a disevin che si vuadagne il pan cu la apiculture, prin al vendeve ruedis di gome, covertôrs, pneumatics di ogni sorte par tratôrs, camions, automobii, cumò però mîl.
Sputnik in čebele
--------------------------
danes je sputnikov dan (vsaj gugl tako pravi), znakomiti sovjetski satelit.
Ruska beseda Спутник je doskoraj enaka istopomenski slovenski sestri "sopotnik" .
s-put-nik kot slovensko so-pot-nik
s- ustreza slovenskim veznikom "s, z" ali predponi "so-" kot v besedi soodločilen, soodnosen, sodelavec
" put- " ustreza slovensko "pot",
-nik pa v nespremenjeni obliki slovensko -nik
beseda rusko putь (ali slovensko pot) je v sorodu s latinsko besedo „pons” ali furlansko „puint”, kar pomeni „most”.
Sputnik..kaj mi pride na misel:
sputnik se imenuje v Berlinu nek kino, brez s-ja bi to lahko bila potovalna agencija "putnik" (največja menda v Srbiji),
njena slovenska sestra "potnik" mi predoči, dobosedno pritegne pred miselno oko obraze "potnikov", na trgovske potnike mislim, s katerimi sem imel opravka, ko sem še delal v zasedbi neke francoske multinacionalke v Budimpešti. Zaradi trde, ki je predla enemu izmed potnikov pri vsakodnevni stiski, ki jo utrpi prodajalec na terenu iz oči v oči s težkimi pre-in vele-prodajalci. Človek je preprosto dobil živčni zlom in bil ob službo (dobil takorekoč nogo, veliko govorjenja in razumevanja za zdravstvene težave na koncu pa vendar in seveda "noga"). Nič nisem več slišal o njem, pravili so nekaj, da se je preselil v Južno Francijo in šel med čebelarje, prej je prodajal gume ni važno a za traktorje, avtobuse, tovornjake, terence..zdaj pa med.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar