il sun dal sloven / zven slovenščine

il vocalisim de lenghe indeuropeane al è scuasit identic cul vocalisim de lenghe latine o greche, un sistem matematichementri simetric e masse ideâl ven â dî o vin
vocâls curtis : A O E U I e lungjis Ā Ō Ē Ū Ī
chel sisteme si è mantignût vonde ben tes lenghis modernis latinis, propit tipic pal sun melodic -tant che se a cjantassin - dal talian o spagnûl.
Tal câs dal slâf o vin un sistem mancul simetric, za tal slâf antîc lis vocâls a deventavin plui curtis, p.e. i > ь une »i« che si pronuncie plui tant che un i indebolît dongje al ə, fonetichementri si fevele di un [ĭ]
Te Slavie moderne o vin sistemis ridusûts, vocâls che si pierdin e altris che a provochin la palatalizazion di diviersis consonants scuasit simpri daspò di ogni vocâl anteriôr:
g-ь > ž p.e. drug-ь-b-a > sloven družba, rus družba
k-ě >c p.e. kěna (< kaina) > sloven. cena, rus. cena
Interessant che la palatalizazion e va indenant ancje tes dialets moderns, ancje dentri dal sloven:
sloven di Gorenjska:
g > j p.e. noge “pîts” > nojé
k > č p.e. kje »dulà« > čé
h > š p.e. hiška »cjasute« > Šiška

Propit chês consonants che si scrivin cu la pipe š, č, ž, ć, đ e altris a son tipichis e responsabilis pal caratar o sun des lenghis slavis, plui che tal sloven o cravuat ju cjatìn tal polac o cec:
Esemplis
cravuat e sloven RE > cec ŘE, polac RZ (=ž)
slov. reka : cravuat rijeka : polac rzeka : češ. řeka »flum«
slov. morje : cravuat more : polac morze : češ. moře »mâr«

cravuat e sloven -OST > polac –OŚĆ = furl. »-tât«
cravuat, sloven novost : polac nowość »novitât«

Il risultât il caratar mancul melodic, paronât di consonants soredut di chês palatâls. Lis plui melodichis grazie al lôr sisteme vocalic a son il serp e cravuat, za mancul il sloven modern dulà o vin une schirie di gambiaments. Tai dialets dal amont e te lenghe fevelade o vin une riduzion des vocâls altis I,U (miš > məš, kruh > krəh) e de a curte A (zlat > zlət).

il sisteme:

IE = la lenghe indoeuropeane
curtis
IE *i > protoslâf ĭ, slâf antîc ь > sloven a, ə, e
grêc línon, lituan lìnas, slâf a. lьnъ, sloven lân, cravuat lan, rus lёn, cec len, furl. lin (< līnum)
protoslâf *pьsь > serp, cravuat pas, sloven pes [pəs]
protoslâf * dьnь > serp, cravuat dan, bolgâr den, sloven dan, sloven orientâl den


IE *u > protoslâf ŭ, slâf antîc ъ > sloven u, ə, e
lat. muscus, furl. moscje (< musca), slâf antîc mъhъ, rus. moh, sloven muha
protoslâf * sъnъ > serp, cravuat san, sloven sen [sən], bolgâr sən

IE *e > protoslâf e, slâf antîc e > sloven e
lat. decem, slâf antîc desętь, sloven deset

IE *o > protoslâf o, slâf antîc o > sloven o
lat. oculus, slâf antîc oko, sloven oko, furl. voli (< *ogl- < oculus)

IE *a > protoslâf o, slâf antîc o > sloven o
lat. axis, furl. as, lituan ašìs, slâf antîc osь, sloven os

lungjis

IE *ī > protoslâf i, slâf antîc i > sloven i, ə
lat. vīvus, furl. vîf, lituan gývas, slâf a. živъ, sloven živ

IE *ū > protoslâf y, slâf antîc y > sloven i, ə
lat. fūmus, furl. fum, lituan, dūmas, slâf antîc dymъ, sloven dim

IE *ē > protoslâf ē, slâf antîc ě > sloven e
lat. sēmen, furl. sêm, slâf antîc sěmę, sloven seme

IE *ō > protoslâf a, slâf antîc a > sloven a
lat. dōnum, furl. don, grêc dôron, slâf antîc darъ, sloven dar

IE *ā > protoslâf a, slâf antîc a > sloven a
lat. māter, furl. mari, slâf antîc mati, sloven mati




zven slovenščine

Vokalizem (pozne) indoevropščine se je ohranil skoraj nespremenjeno v latinščini in stari grščini, gre za sistem, ki se zdi matematsko simetričen, mogoče celo preveč v ravnovesju, zato je indoevropsko prastanje glede vokalizme še vedno uganka.
Poznoindoevropski in tudi kasnejši latinski sistem:
kratki: A O E U I in dolgi Ā Ō Ē Ū Ī
To se je ohranilo še v veliki meri v modernih latinskih jezikih, predvsem v italijanščini in španščini, zato zvenita ta jezika tudi tako melodično kot petje.

V primeru slovanskih jezikih imamo manj simetrični sistem, že v praslovanščini so samoglasniki postali krajši, dolgi so postali kratki, prvotno kratki pa še krajši celo dvojno kratki, take dvojno kratke samoglasnike pozna danes npr. japonščina.
Primer: i je postal “ ь » neke vrste ijevski polglasnik [ĭ].
V sodobnih slovanskih jezikih se je prvotni samoglasnik pogosto celo izgubil npr.
praslovansko zvalnik *otьče > oče
in pogosto so samoglasnik odgovorni za nebnjenje ali po zvenu za značilno slovansko šumenje:
g-ь > ž p.e. drug-ь-b-a > sloven. družba, rusko družba
k-ě >c p.e. kěna (< kaina) > sloven. cena, rusko cena
Zanimivo je, da je to nebnjenje šlo znotraj slovenščine še naprej npr. v koroščini in gorenjščini:
g > j noge > gorenj. nojé
k > č kje > gorenj. čé
h > š hiška > gorenj. Šiška
Prav šumniki in šumenje je dalo značaj, mogoče v največji meri v poljščini in češčini:
hrv. in slov. RE odgovarja vedno: > češ. ŘE, poljsko RZ (=ž)
slov. reka : poljsko rzeka : češ. řeka
slov. morje : poljsko morze : češ. moře

hrv. in slov. -OST odgovarja vedno: > poljsko –OŚĆ
hrv. in slov. novost : poljsko nowość
Kar se tiče vokalizma je melodičnost v največji meri dosežena v srbščini in hrvaščini, v slovenščini, predvsem na zahodu zaradi vseprisotnega polglasnika le v manjši meri
npr. n zahodu i, u (miš > məš, kruh > krəh) in kratki A (zlat > zlət).

IE = indoevropščina
kratki
IE *i > praslovansko ĭ, staroslovansko ь > sloven a, ə, e
grško línon, litvansko lìnas, staroslovansko lьnъ, slovensko lân, hrv. lan, rusko lёn, češ. len
praslovansko *pьsь > srb, hrv. pas, slov. pes [pəs]
praslovansko * dьnь > srb, hrv. dan, bolg. den, slov. dan, vzhodno slov. den


IE *u > praslovansko ŭ, staroslovansko ъ > sloven u, ə, e
lat. muscus, furl. moscje (< musca), staroslovansko mъhъ, rus. moh, sloven muha
praslovansko * sъnъ > srb, hrv. san, slov. sen [sən], bolg. sən

IE *e > praslovansko e, staroslovansko e > sloven e
lat. decem, staroslovansko desętь, sloven deset

IE *o > praslovansko o, staroslovansko o > sloven o
lat. oculus, staroslovansko oko, sloven oko, furl. voli (< *ogl- < oculus)

IE *a > praslovansko o, staroslovansko o > sloven o
lat. axis, furl. as, litvan. ašìs, staroslovansko osь, sloven os

lungjis

IE *ī > praslovansko i, staroslovansko i > sloven i, ə
lat. vīvus, furl. vîf, litvan gývas, staroslovansko. živъ, sloven živ

IE *ū > praslovansko y, staroslovansko y > sloven i, ə
lat. fūmus, furl. fum, litvan, dūmas, staroslovansko dymъ, sloven dim

IE *ē > praslovansko ē, staroslovansko ě > sloven e
lat. sēmen, furl. sêm, staroslovansko sěmę, sloven seme

IE *ō > praslovansko a, staroslovansko a > sloven a
lat. dōnum, furl. don, grêc dôron, staroslovansko darъ, sloven dar

IE *ā > praslovansko a, staroslovansko a > sloven a
lat. māter, furl. mari, staroslovansko mati, sloven mati

Un probleme dai siôrs / bogatejši v težavah

Lis catastrofis, taramots a copin i puars che no àn la pussibilitât di scjampâ, a restin fêrs dongje di un pericul potenziâl, infin a àn altris problemis. Cheste volte cul vulcan islandês Eyjafjallajökul al è dut come gambiât, i puars no àn masse bisugne di cjapâ un svol par une destinazion lontane o par cjatâsi une dì a Brussel e chê altre dì a NewYork par gambiâ dôs peraulis e dut chest te ete di videoconferencis.
islandês Eyjafjallajökull >
EYJA “isule“ di antîc nordic »EY« di gjerm. *agwiô, che si cjate tal todesc modern EILAND «une piçule isule«
FJALLA »clap, montagne« di antîc nordic FJALL di gjerm. *felza-, che si cjate tal todesc FELS »clap«
JÖKULL »glace« di antîc nordic »jǫkull« che al diven de lidrîs indoeuropeane: i̯eg-
cheste lidrîs si cjate dome tes lenghis gjermanichis e celtichis
p.e. inglês icicle »ghiacciolo“ , vieri todesc ihilla

Cheste e je une peraule viere-viere si cjate in dut il teritori european, ma ancje te Asie, cussì tal indoeuropean *jeg »toc di glace«, tal uralic, dulà o vin finlandês JÄÄ »glace«, ongjarês JÉG, ma la stesse lidrîs si cjate ancje te lenghe dai escimos, tal altaic (mongol, lenghis turchis) e dravidic.
Alore un probleme dai siôrs e par me però nome une chistion lenghistiche e o podarès dî che l'ongjarês ti jude a capî l'islandês!

bogatejši v težavah

Katastrofe, potresi ponavadi ubijajo predvsem revne, saj nimajo kam bežati, konec koncev se s takšno morebitno nevarnostjo niti ne ukvarjajo. Tokrat se zdi, je ognjenik Eyjafjallajökul , ime že vsi poznamo, vse obrnil, saj se revežem ne mudi na srečanja v Nju York (uporablja se tudi Novi York in novijorški, čeprav prav je le New York), zdaj pa ajmo vsi na videokonferenco, podpis pa virtualno!
islandsko Eyjafjallajökull >
EYJA “otok“ od staronordijsko EY, kar je pragermansko *agwiô, to pa ustreza nemški besedi EILAND «otoček«
FJALLA »skala« od staronordijsko FJALL, kar je pragermansko * felza-, kot nemško FELS «skala«
JÖKULL “ledenik, led” od staronordijsko jǫkull »led«, angleško sorodno je ICICLE »košček ledu«, to pa je vse iz praindevropskega korena *JEG-, ki se pojavlja samo v germanskih in keltskih jezikih.

Tu gre, nekateri predpostavljajo, za zelo staro besedo, saj se pojavlja tudi v jezikih Azije, tako v uralski družini, npr. finsko JÄÄ »led« ali madžarsko »jég“, se pa dobi ta koren tudi v altajskih jezikih (turški in mongolski npr.) in celo pri eskimih.

Torej le težava bogatih, zame pa zanimivo jezikoslovno vprašanje, lahko bi celo rekel, da ti znanje madžarščine -v tem primeru- pomaga razumeti islandščino!

il frut e la pome / otrok in sadež

Nol è muart… il gno blog e nancje inmalât
Cualche setemane (o mês) indaûr o ai cirît di rispuindi a une domande rivuardant la etimologjie de peraule furlane FRUT. Al è clâr che al diven dal latin FRUCT-UM acusatîf di FRUCTUS.
Ce che al reste viert al è il mistîr tor de divignince dal significât speciâl FRUTTO > BAMBINO, chel svilup al cognòs dome il furlan (almancul di ce che o sai jo)
Ancje tai dialets retoromans par esempli Grischun FRITG “frutto” no cognossin il significât „fruct-„ “bambino” tant che tal furlan, e cussì ancje tal venit dulà o vin nome FRUTO “frutto”.
Dontri vegnial chest significât?
Par prime escludarès un leam cul iliric, che o vin daûr diviers albanolics tal Triest Tergeste cul albanês TREG- “place” + iliric –ESTE.
Dut intor al iliric al è plui che ipotetic, parce che no vin scuasit nuie de lenghe iliriche fûr che cualche peraule nons di lûc o di persone in tescj grêcs chest al è masse pôc di fevelâ di leams cul iliric, nancje il leam cul albanês nol è sclarît.
Pal furlan o vin influencis dal celtic, gjermanic o latin dal est.
Salacor de lenghe bibliche ? - Interessant il fat che te Biblie o vin :
Benedicta tu inter mulieres, et benedictus fructus ventris tui. (Luc, 1,42)
Dulà che « fructus » si dopre tal significât « frut » tant che tal grêc origjinâl.
Infin il svilup FRUTTO > BAMBINO nol è tant strani, lu cjatìn in tantis lenghis p.e. tal todesc,
dulà che o vin Früchtchen “=frutut”= tal sens peioratîf, ma ancje Spross “pome dal arbul” o Sprössling = frut.
O vin ancje “Fruchtblase, Fruchtwasser” dulà che Frucht- al vûl dî il embrion.
Ma ancje inaltrò o cjatìn chê robe tal ongjarês si dopre ancje la peraule che al significhe “pome” ancje pal significât “frut”.
E indenant cul discors
Ebraic: yeled “frut, fantat” e ancje ”pome”
Cussì ancje il grêc bréphos “child, fruit” e infin ancje tal sloven “plod” = “pome” ma ancje cul significât „embrion“ o „zaploditi“ che al vûl dî “fâ un frut”
Metint in struc jo no sai cemût e dontri vegnial chel svilup, forsit lu puedial dî cualchidun altri?


Pred kakšnim tednom ali več, me je nekdo poiskal in vprašal za zgodovino furlanske besede FRUT, ki pomeni »otrok«. Etimologija na prvi pogled ni zapletena, izhajamo iz latinsko FRUCT-UM tožilnik od FRUCTUS »sadež«, ta beseda se skriva tudi v angleški FRUIT.
Odprto je vprašanje okoli premika od pomena SADEŽ > OTROK, tega ostale naslednice latinščine ne poznajo. Tako ima retoromanščina, narečje Grischun v Švici FRITG “sadež”, tudi Benečani samo FRUTO “sadež”.
Kako je prišlo do tega?
Kar bi izključil je vpliv ilirščine, tako povezavo predpostavljajo nekateri za izvor imena mesta Trst iz Tergeste, kar povezujejo z albansko TREG- “trg” + ilirsko za kraje –ESTE.
Vse okoli ilirščine je težko dokazljivo, ker ni skoraj ničesar ostalo, razen nekaj krajevnih in osebnih imen v grških virih.
Za furlanščino so možni keltski, germanski in seveda vzhodno latinski vplivi.
Mogoče je bil vzgled primer iz Biblije, kjer beremo :
Benedicta tu inter mulieres, et benedictus fructus ventris tui. (Luk, 1,42)
Tu se uporablja « sadež » v pomenu « otrok », konec koncev tudi v slovenščini uporabljamo tu PLOD, poleg ZAPLODITI « delati otroka »

Tudi drugje poznajo SADEŽ, PLOD > OTROK, npr. nem. Früchtchen slabšalno za otrok, mulec, ali « Spross », Sprössling « plod » s pomenom « otrok ».
Pa še “Fruchtblase, Fruchtwasser”, kjer Frucht- (to je prav tako iz latinsko FRUCTUS) pomeni embrijo.
Naprej še hebrejsko: yeled “otrok” in hkrati ”sadež”
Ali grško bréphos “otrok” in ”sadež

Nadâl e soreli / Božič in sonce

Vonde clâr che la fieste di Nadâl e je un concet une vore vieri leât ae fieste di nassite dal soreli, dopo il dì plui scûr o cjapìn di gnûf plui soreli. Tal todesc modern o fevelìn dal Mittwinterfest che al è il contrari al Mittsommerfest. Storichementri plui juste e je la peraule che si dopre ancjemò vuê in Gjermanie il Julfest o inte forme plui viere tal suedês JULBLOT.
Partant nol è strani che in Scandinavie a clamin il Nadâl JUL e par inglês YULE. I todescj invezit a doprin »Weinachten« che al diven dal wīhenahten componût di “weihen” e “Nacht-en” ven a stâi lis Santis Gnots ancje tal inglês o vin une composizion plui moderne Christmas di “Christ” e “Mass” dal latin missa “messe”. De peraule todescje wīhenahten ancje il cec Vánoce e slovac Vianoce.
Al puest de viere peraule slave “KRAČUN” cul significatîf cuant che il soreli al torne o cuant che il soreli al va indevant, in sù dal verp *korč-, vuê o doprìn tes lenghis slavis dal sud, sloven Božič, cravuat božić il diminutîf di „bog“= piçul Diu = Jesus.
La viere peraule slave si dopre vuê dome tai dialets in Bolgarie e Macedonie, altris invezit le àn adotade cussì i Ongjarês (salacor a diret dal vieri sloven) ”karácsony“ e tal rumen dulà o vin Crăciun. (ancje se i Rumens a disin che la lôr peraule e je latine di latin »creation-em«).
In Austrie il Nadâl al tache secont la tradizion protestante (ancje se la Austrie e jere simpri catoliche) tant che in Gjermanie za il 24.12, cun di plui ancje i regâi e il Pai Nadâl e une invenzion di Martin Lutar.
In Slovenie i fruts a cjapin ancjemò di plui – pardabon privilegjâts - trê voltis :
6.12 il Miklavž – catolic, a Nadâl secont Lutar e ancjemò pal An Gnûf dal Dedek Mraz rus.
---


Božič in sonce

Znano je, da je praznovanje Božiča v neki zvezi s kakim prakonceptom, glede na čas gre tu za praznik sonca, ko se rodi sonce, kajti dnevi se spet daljšajo, to pa nekako vsakemu ustreza že od nekdaj. V sodobni nemščini to imenujejo Mittwinterfest, ki je nasprotje germanskim Mittsommerfest.
Zgodovinsko starejša beseda v nemščini je Julfest, ali po švedsko JULBLOT. Ostanek tega verovanja je skandinavsko ime za Božič JUL, angleško YULE.
Nemci imaja danes Weinachten iz starejšega wīhenahten sestavljeno iz “weihen” in “Nacht-en”, kar pomeni svete noči, angleško Christmas je pa iz “Christ” Kristus in “Mass” iz latinsko missa “maša”.
Iz stare nemške besede wīhenahten je tudi češko Vánoce in slovaško Vianoce, čeprav si ljudsko besedo razlagajo iz »dva« + »noc« torej dve noči.
Stari Slovani so kot tudi Kelti, Rimljani in drugi poznali ta zimski praznik, imenovali so ga “KRAČUN”, v starem pomenu se rabi beseda še deloma v Bolgariji in Makedoniji. Izvor pojasnjujejo na različne načine tako npr. iz neke slovanske predloge *korč-, kar je dalo južnoslovansko »KRAČ-». Staro besedo so prevzeli Madžari, ki imenujejo Božič ”karácsony“, kar je neposredno iz „KRAČUN“. To besedo imajo tudi Romuni »Crăciun«, čeprav oni raje razlagajo izvor z latinsko creation-em (npr. kreacija).
V Avstriji in Nemčiji se začne Božič že 24.12., torej še preden se podajo na polnočnico, tu pa sledijo protestantom, čeprav so seveda vedno bili katoličani, tudi darila in Božička si je izmislil Martin Luther.
V Sloveniji pa so darila tako za Miklavža – katoličanstvo, za Božič po Lutru in za Novega Leta pa se še izpod Triglava prikaže Dedek Mraz.

Pars pro toto / Del za celoto

Nol covente jessi sienziâts, la peraule furlane “rose” si compuarte intun mût specific – almancul ce che al rivuart il significât daûr il principi de »pars pro toto«
*ROSE »garoful« > »ROSE »rose, flôr«.
Inaltrò in Europe a doprin cheste peraule tant che tal talian o todesc o in diviersis lenghis slavis cjale cravuat ruža, slovac ruža, cec růže , rus. roza, polac róża, dome pal significât “garoful”.
Compagn tant che il furlan si compuarte ancje il sloven:
*ROŽA »garoful« > ROŽA »rose, flôr«.
Clâr il leam cul latin ROSA, ancje se almancul tal câs sloven no a diret, le vin cjapade atraviers dal vieri todesc te ete di mieç, tant che tantis altris peraulis che a son leadis ae culture di chest timp, p.e. hiša »cjase« (< vieri todesc hus).
Chê latine e je rivât dal lontan atraviers dal grêc rhodion , plui viere la forme greche eoliche wrodion cu la w-, dut dal vieri iranic, avestic warda, indevant di une peraule plui viere *ward-. L'avestic e je stade une lenghe iraniche, lenghe liturgiche dal Zoroastrisim.
Cheste viere peraule si cjate ancje tal armen vart, gjeorgjan vardi, Arap ward e ebraic vered.
La viere peraule iraniche si pronuncie vuê tal modern iranic GOL, chê istesse si dopre ancje tal turc modern GÜL, cussì si clame ancje il president atuâl de Turchie.
Ma dontri alfin vegnie cheste peraule? No lu savìn, al à di jessi une robe viere viere, stant che il garoful lu cognossin di miârs di agns specialmentri tal continent asiatic sei inte antiche Cine o Persie.
Alore si partìs:
*W-R-D > iranic WARD-, WURD- > grêc eolic WROD-ion > grêc (w-)ROD-ion > latin ROS-A
-j- e cause la palatalizazion de dentâl precedent: grêc *dj> latin -z : Rodj- > Ros-a.
> furlan ROSE (a diret o vie il todesc no lu sai)
> vieri todesc bavarês ROZA, ROŹA > sloven ROŽA
*W-R-D > iranic WURD > iran GUL- (cul svilup V > G) > iran GOL-, turc GÜL > hindi GUL-AAB > tailandês (dawk) GULAAB
Anzit a cheste peraule i plâs di fâ viaçs lontans cussì e rive a Pakistan e Indie e diven tal urdu, hindi GULAAB fat dal iran. Gol- “garoful” + aab “aghe” dopo indevant fin al tailandês dawk gulaab.
Duncje in struc o vin une proto-peraule WRD »garoful« viere viere lade pal mont, ma dome ca di nô in Slovenie e Friûl o doprìn chê peraule cul significât amplificât pe »ogni plante che e fâs flôrs” alore se no altri une robe comune e vonde isolade.

-----

Del za celoto

Tudi če nismo jezikoslovci, smo mogoče opazili, da se slovenska beseda »roža« obnaša malo po svoje, vsaj kar se tiče njenega pomena, ki je nastal po načelu »pars pro toto« ali po naše »del za celoto«
*ROŽA »vrtnica« > ROŽA »roža, vsaka rastlina, ki ima cvetove«.
V Evropi uporabljajo besedo, tako npr. v italijanščini, nemščini kot tudi v drugih slovanskih jezikih v izvirnem ožjem pomenu: hrv. ruža, slovaško ruža, češko růže , rusko roza, poljsko róża, torej vse s pomenom »vrtnica”.
Kot slovenščina se vede tudi furlanščina, kjer ROSE ustreza naši besedi ROŽA:
*ROSE »vrtnica« > »ROSE »roža, vsaka rastlina, ki ima cvetove«.
Jasno je, da zgoraj navedene besede pridejo iz latinske ROSA, četudi v primerih posredno kot v slovenščini preko stare visoke nemščine.
Latinska pa nadaljuje starejšo grško rhodion , v eolskem narečju še kot wrodion z vzglasno w-, grška je pa iz stare perzijščine, jezik Aveste warda, varəδa, perzijska pa izhaja iz neke neznane predloge *ward-,
(Jezik Aveste je iranski jezik, sveti jezik zoroastrizma.)
Iz te stare predloge so tudi armensko vart, gruzijsko vardi, arab ward in hebr. vered [ורד].
V moderni perzijščini se beseda glasi GOL, kar je šlo preko razvoja W > G, to pa so posodili tudi Turkom, kjer imamo danes GÜL, tako se piše tudi sednaji turški predsednik.
Odkod ta beseda pride, ne vemo, nič čudnega saj vrtnico poznajo že nekaj tisoč let stare kulture v Aziji, na Kitajskem in v Perziji.
Razvoj:
*W-R-D > iransko WARD-, WURD- > grško starejše WROD-ion > grško (w-)ROD-ion > latinsko ROS-A
-J- je povzročil nebnjenje predhodnega zobnika: grško *dj> latinsko z : Rodj- > Ros-a.
> furlansko ROSE
> staro viskoko nemško, bavarsko ROZA, ROŹA > slovensko ROŽA
*W-R-D > iransko WURD > iransko GUL- > danes iran GOL-, turško GÜL > hindi GUL-AAB > tajsko (dawk) GULAAB
Ta beseda je kar pridno potovala preko Pakistana Indije do Tajske:
urdu, hindi GULAAB iz iransko Gol- “vrtnica” + aab “voda” potem pa naprej tajsko dawk gulaab.
Naša praoblika WRD »vrtnica« je prepotovala, pri nas in v sosednji Furlaniji se je razvil širši pomen za »vsaka rastlina, ki ima cvetove«.

efiets colaterâi / stranski učinki

Plui o mancul ducj colât in panic o no – o feveli de gnove influence. In Messic si fevelave di un killer virus, dopo dome de industrie farmaceutiche des multinazionâls i plui potents dal planet. In chel timp ducj i politics in Austrie a àn declarât che la vacinazion no sedi necessarie e dopo mês nuie di gnûf, tal Setembar, Otubar i prins muarts in Europe, e in Austrie prime la frute di Bolzan, e subit dopo chest di gnûf ducj cjapâts dal panic, cumò viodût che o vin temperaduris sore 10, vuê tor 15 !! i zornâi a tasin - jo invezit mi soi vacinât – pe prime volte ve ca ancje jo - prin cuintri i purciei e vuê ancjemò cuintri chê viere. Dopo dut o vevi ancje efiets colaterâi – palanchis spindudis:


Par me 2 x 4,90 pe influence + 8,50 Euro pe chê viere= 18,30 Euro
La mê femine chel istès 18,30 Euro, e i fruts 3 x 18,30
Alore o vin spindût ducj 91,50 Euros.

La peraule „purcit”
Te nestre storie tal indeuropean o vevin almancul dôs peraulis pal „purcit” :
*sūs, identic tal latin sūs, alb. thi, grêc sūs, hûs, avest. hū-, sanscrit. sūkará, sloven svinja
e pal piçul a àn doprât:
*pórqos „purcit piçul“: lat. porcus, furl. purc-it, inglês farrow, vieri irlandês orc
Il sloven prase, avest. pǝrǝsa- “purcit piçul” a divegnin di *perq- “sgjavâ”.



Tu je bilo več tam manj panike – mislim na novo gripo. Ko je bil virus še v Mehiki, so govorili o killer virusu, ko so popravili številke, najprej je bilo na tisoče mrtvih potem manj, je šlo samo za farmacevtski posel.
Takrat so politiki, ministri v Austriji vsi ponosno izjavljali, da vsega tega ni treba, cepili se v glavnem ne bo nobeden od njih. Potem je bilo spet tiho. V septembru in oktobru se je pa spet na veliko začelo, sploh ko je umrla v Innsbrucku deklica iz Bolcana– zdaj je spet zatišje, toplo je, danes 15 stopinj smo samo še v srajci zunaj.
Pri meni so bili uspešni, tako sem se že dal cepiti tako za klasiko kot za prašiče, glavni stranski učinek je tedaj finančni:
Za mene 2 x 4,90 evrov za prašiče + 8,50 za klasiko= 18,30 evrov
Žena pa otroci torej 4 x 18,30 Euro.
Vsi skupaj smo torej zaslužili 91,50 evrov.
Pa poglejmo prašiča
Prapredniki indoevropejci naj bi imeli vsaj dve besedi za prašiča:
*sūs, kar je enako latinsko sūs, alb. thi, grško sūs, hûs, avest. hū-, sanskrt. sūkará, sem slovensko, rusko svinja
in za mladiča so uporabljali:
*pórqos: lat. porcus, angleško farrow, sr irlandsko orc
Slovensko in slovanske različice kot prase, avest. pǝrǝsa- so iz korena *perq- “kopati”.

Il stra-superlot gjermanic – germanski praloto

secont Pirone si dîs par furlan « lòt « , cheste peraule tant che il superlot al diven dal talian “lotto”, cheste però e je dal francês “lot”, ma ancje i francês le vevin cjapât dai francs, la peraule franche no le si cognossin plui di sigûr, ma la reconstruzion e dîs che si trate di *lôt, cheste peraule si cjate ancjemò vuê tai dialets de Basse Gjermanie e tal neerlandês dulà che o vin “lot”.
Ma se o laressin ancjemò plui indevant cul timp dome par plasê dî viodi ce che al sucêt:
La variant de peraule Basse todescje e je la peraule todescje moderne “Los” che e vûl dî “destin”, tal vieri todesc daspò l'an 765 si doprave lôs (cu la o-lungje). Vieri sasson “hlôt”, une lenghe gjermaniche che si fevelave te regjon tor la citât Hannover che e jere ancje la base pe lenghe inglese. Ducj dal gjemanic riconstrut *hlauti(z) “destin, part”, *hlauta(z) “destin, ereditât”.
La origjin di cheste peraule e reste scure no si cjatin altris leams, ma di sigûr e je une peraule che e diven de mitologjie gjermaniche, dulà che si doprave il lot – o disìn il proto-superlot- par decidi chistions impuartants anzit al jere un imprest e metodi te jurisdizion gjermaniche, alore lôr a son stâts i prins che a zuiavin al lot.

germanski praloto

Glede na priljubljenost loterije in lota, grem pogledat, skod nam ta besedica. Igra kot beseda sama je prešla v sodobne jezike, tako tudi k nam in v sosedno furlanščino ali nemščino iz italijanske »lotto«, ta pa je iz francoske predloge “lot”, to so Francozi prevzeli od Frankov, tako kot tudi ogromno drugih besed, saj so Franki za nastanjanje francoskega narodo odigrali glavno vlogo. Izvorna beseda Frankov ni izpričana, domnevamo lahko, da se je glasila *lôt, v tej obliki jo najdemo še danes v ozko sorodni nizozemščini, kjer imamo “lot”.
Kaj pa, če se spuščamo še naprej:
Različica nizozemske besede je nemška »Los«, ki se še danes uporablja tudi pri lotu, »Los« je »srečka«, pomeni pa tudi »usoda«, to pa že v letu 765, takrat se je to izgovarjalo kot »lôs« (z dolgim o-jem).
Starosaško je to v starejši obliki “hlôt”, ta germanski jezik, se je govoril nekje okoli mesta Hannover v severni Nemčiji, je pa istočasno podlaga današnje angleščine. Germanska prabeseda je morala glasiti *hlauti(z) pomenila pa je »usoda« ali *hlauta(z) “usoda, dediščina”. Izvor in povezava s sorodnimi jeziki ni pojasnjen, vemo samo, da gre za besedo iz germanske mitologije, kjer so žreb, žrebanje – neke vrste pra-loto – uporabljali germanski duhovniki in kasneje tudi sodniki, ki so s pomočjo žreba odločili sodne spore, skratko to so bili prvi igralci lota.

une "polse" furlanizade / furlansko »polse« in gorenjska Słovenija

POLSE? Scuasit ducj o doprìn vulintîr cheste peraule. Ancje se si trate di une peraule di divignince latine-greche cun lidrîs une vore lontanis e vieris, mi pâr di jessi une peraule tipiche furlane (e in chest câs no pensi al significât de peraule, parce che i furlans almancul lu disin a lavorin masse).
Interessant e je la cuistion dontri vegnie la “l”, tal latin o vevin PAUSA che al diven dal grêc “paûsis”.
Salacor cussì PAUSA >
1. POUSE >
2. POLSE < chi o vin un pas interessant “u” e diven “l”.
Strani parce che normalmentri o vin il svilup contrati “l” > “u” par esempli tal sloven: vieri sloven “bil” > pronunciazion moderne “biu”, cravuat “bio”.
Opûr: sloven bila “e jere” –
sloven di Gorenjska (p.e. ator di Bled) bła, polac była
la “ł” si pronuncie tant che /w/.

Alore in chest câs no si trate di un svilup tipic, forsit o vin un “l” analogjic alore une furlanizazion de viere peraule greche.

furlansko »polse« in gorenjska Słovenija
Skoraj vsi se ukvarjamo s besedo odmor, tudi če ga trenutno nimamo. Furlani uporabljajo besedo »polse«, ki takoj spominja na našo pogovorno »pavza«. To je stara beseda, ki je prišla v naše kraje prvotno iz stare grščine preko latinščine in se danes najde tudi drugje npr. v nemščini »Pause«.
Furlanska se vede malce čudno, zdi se mi kot da bi jo pofurlanili (čeprav veljajo za delavne in se ne ukvarjajo preveč s pavzami, menda).
Kratko rečeno od kod jim ta –l- v »POLSE«, saj beseda prihaja neposredno iz latinščine »PAUSA”, kar je iz grške “paûsis”.
Razvoj bi lahko bil
Lat. PAUSA >
Prafurlansko POUSE >
Furlansko POLSE < tu imamo zanimivi korak “u” postane “l”.
Zakaj le?
To je čudno tudi zaradi tega, saj je obrnjeni razvoj namreč “l” > “u” ali “W” ali “v” pogostejši, vzemimo slovensko:
staroslovensko “bil” > sodobno “biu”, Hrvatje imajo “bio”.
Ali poglejmo: slovensko bila – gorenjsko bła, polsko była
gorenjski in polski trdi ł izgovarjaj kot /w/.
Po gorenjsko bi moralo biti „Słowenija”, tako imajo Poljaki Słowenia, kar se izgovarja kot Swovenija.

Furlanski “L” prihaja torej od drugod, ali pa so enostavno besedo po svoje po analogiji pofurlanili.

La Danau, Viene e il Dniepri / Donava, Dunaj in Dnjepr

Vuê - îr o rivi in ritart - si lei sui zornâi dut su lis elezions europeanis. Par dî la veretât ancje – par plasê- jo no viôt il sens di chestis elezions. Si trate di robis europeanis, ducj però, e jo pues fevelâ dome pe situazion slovene, ongjare e austriache, ducj però a fevelin di problemis de politiche interne tant che se a fossin elezions pal parlament sloven, ongjarês o austriac. Alore un grum di campagnis eletorâls e infin mandâ un doi deputâts a Brussel o nancje chest.
Alore miôr fevelâ di alc altri disìn il non dal grant flum european la Danau, la grande Danau (forsit dal todesc Donau??).

Lis etimologjiis di diviers nons di flums/aghis dal soreli jevât si spiegin dispès cuntun origjin celtic o iranic, p.e. Dniepri, Dniestr, Doniec opûr Don si spiegin cu la lenghe dai sîts (Scythi) une popolazion di origjin iraniche la lôr lenghe magari cussì no no si je mantignude.
Cussì no je dal dut sclaride la etimologjie dal non dal nestri plui grant flum, la Danau (lat. Danubius). Tes lenghis slavis modernis o cjatin diviers nons: sloven Donava, serp cravuat Dunav, ma tal polac, slovac, cec e rus o vin Dunaj. Si pense che la peraule vieri slave e jere dome DUNAJ tant che tal rus, ma ancje i slovens no le àn dal dut dismenteade cheste peraule cussì noaltris o clamìn la capitâl austriache propit cun chest non DUNAJ.
E Dunaj al fo il non dal vieri grant flum dai proto-slâfs te lôr viere patrie che si cjatave tor dal flum Dniepr e ancjemò plui a soreli jevât, Dunaj al jere il non dal flum Dniepr, dopo stramudâts al soreli a mont i slâfs e ancje i slovens a vevin puartât cun se il vieri non Dunaj ven a stâi il non dal lôr vieri flum Dniepr cussì si pues dî che la etnogjenesi dai slovens si plate propit tal non atuâl de capitâl austriache.


Donava, Dunaj in Dnjepr

Mnogo imen rek, predvsem na vzhodu, se razlaga z iranskim ali keltskim izvorom, npr. Dnjepr, Dnjestr, Donjec, Don, kajtri na tem območju je delovalo bojevito iransko ljudstvo Skitov (Scythi). Ne dokonca rešeno je tudi ime naše največje reke Donave (latinsko Danubius). V modernih slovanskih jezikih imamo različna poimenovanja: srb. hrv. Dunav, polj, slovaško, češ in rusko pa imamo Dunaj, tako kot mi, samo da smo ime naprej prenesli na avstrijsko glavno mesto. In DUNAJ naj bi imenovali Slovani v pradomovini reko Dnjepr, po selitvi so enostavno staro ime prilagodili novi situaciji iz Dnjepra je nastala Donava. Dobro pa je tudi to, da se vse te stvari danes ne dajo več dokazati.

A mi clamavin Django / tudi mene so imenovali Django

La storie des peraulis dal timp cuant che o jeri frut cuant che o jeri a stâ a Berlin, o vevin doprât peraulis tant che “carramba, carracho” (pronunciât: Ka´raho), o vevin dit par esempli “mit Karacho” = velocementri, di corse; ma ancje “dschango” par un che al è “il capo di banda” une (frase taliane che si dopre ancje tal sloven fevelât).
Ognidun al jere un o il “dschango”, se no tu savevis cemût che si clame cualchidun tu âs dit semplicementri “Dschango”. Ducj o jerin “Dschangos” (cu la grafie todescje)- Par furlan salacor si disarès “bulo”.
Ma cul voli etimologjic ce isal e dontri vegnie cheste peraule strane no-masse-todescje.
La peraule e diven dal mont dai films- o vevin cjalât i film western e let Karl May- tant che un grum altris te lenghe todescje dai agns Setante dal secul passât, Django al è il non dal musicist innomenât di origjin zingar-sinti Django- Reinhardt che lu vevin clamât tal ambient zingar dome “Django”.
Il non sinti-rom Django al diven dal grup etnic ongjarês vuê une minorance ongjarese in Moldavie i csangó che a fevelin un dialet arcaic ongjarês, csangó al vûl dî par ongjarês “torzeant”, “vagabondât”, “bintar”.
Alore cheste e jere la mê prime peraule ongjarese, ma no lu ai savût.


tudi mene so imenovali Django

Zgodovina besed iz mojega otroštva z berlinskega predmestja, uporabljali smo besede kot “carramba, carracho”, npr. reklo se je “mit Karacho” = zelo hitro; pogosto pa tudi “dschango” za nekoga, ki je capo di banda ali preprosto čudak, posebnež .
Ker so otroci po svoje vsi posebneži, smo bili vsi “dschango”-ti, če nisi vedel, kako je komu ime, si ga pač poimenoval brez kakršnega zadržka “Dschango”. Vsi smo bili džangoti.
Z etimološkim očesom gledano se postavlja vprašanje, od kod prihaja ta beseda.
Beseda je očitno iz sveta filma kot večina drugih iz tistiga časa, gledali smo takrat veliko kavbojk in bral se je Karl May.
Gre za ime glasbenika romsko-sinti porekla Django- Reinhardt, ki so ga v domačem okolju klicali samo “Django”.
Ime iz romskega narečja sinti Django prihaja iz imena madžarske narodnosti, ki živi danes na ozemlju Moldavije, to so “csangó”, ki govorijo najstarejšo obliko madžarščine,
csangó pomeni po madžarsko “pregnani”, “ki so se odselili”, to so tisti, ki so se odselili na mejna ozemlja, tako kot uskoki v Belo krajino.
V glavnem sem ugotovil, da je bila prav to moja prva madžarska beseda.

La storie de doplece dal adietîf sloven / zgodovina slovenskega pridevnika

Salacor un pôc masse sec, teoretic par cualchidun che nol è usât o passionât di espressions lenghistichis, però o pensi cussì: se tu vûs imparâ une lenghe cualsisei al è impuartant ancje di capî la storie di cheste lenghe anzit la gramatiche storiche e jude ancje memorizâ lis strambis regulis e ecezions.
Il câs dal adietîf sloven al somee un pôc ae storie dal articul furlan che si è disvilupât dal pronon latin. I pronons si trasformin in articui, sufìs e altris struments che a segnin la categorie di jessi definitîf o indefinitîf – concret, cognossût, nomenât sì o no.
L'adietîf sloven al segne ancje la categorie definitîf o indefinitîf.
Za tal antîc slâf glesiastic (clamât ancje vieri bolgâr) – documentât e doprât tor 900 dai sants salonichês Cirîl e Metod - o vin une forme definitive e indefinitive dal adietîf, cussì ancje il sloven di vuê al puarte indenant cheste tradizion dal adietîf dopli.
indefinitîf: antîc slâf glesiastic novъ 'gnûf' > sloven nov (la semivocâl ъ (= u curte) si piert)
definitîf: antîc slâf glesiastic novъ + i = novyi > sloven novi
La forme definitive e je componude dal adietîf »novъ« = »gnûf« e dal pronon de tierce persone jь (= [ i], ja, je che al corispuint cul latin is, ea, id) = lui.
La forme definitive e je: adietîf + pronon “is, ea, id”, ven a dî un articul postponût:
o furlanizât:
indefinît: novъ = gnûf
definît: novъ 'gnûf' + i 'lui' = il gnûf
Cussì si pues dî che ancje il sloven leterari al dopre e cognòs l´articul definitîf.
L'ûs:
Imam nov avto. „O ai une gnove machine.“ = indefinitîf
Avto je nov. 'La machine e je gnove.« = al fevele dal stât „jessi gnûf”
Novi je lepši. »Chê/la gnove (machine) e je plui biele.« = une machine definitive, la gnove no chê altre la viere – infin cun altris peraulis la peraule NOVI al conten NOV »gnûf« + I »pronon che al vûl dî tal nestri câs: »machine«.
Il svilup dal adietîf sloven
Masculins/Sg
Nominatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Gjenitîv: nova + jego = novajego > sloven: nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Datîf: novu + jemu = novujemu > sloven: nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Acusatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Locatîf: nově + jemь = novějemь > sloven: nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Strumentâl: novomь + imь = novyimь > sloven: nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Il sloven che al à mantignût ancje inaltrò carateristichis arcaichis p.e. il duâl si manten dome tal sloven e tal sorp – al mostre ancje chi scuasit il stât plui vieri, gambiât dome il gjenitîf EGO > EGA (un svilup tipic des lenghis slavis dal grup sud).


zgodovina slovenskega pridevnika

Že stara cerkvena slovanščina (vbistvu gre za staro bolgarščino), prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. Stoletju okoli leta 860 rabila solunska misijonarja Ciril in Metod, je prav tako poznal določno in nedoločno obliko pridevnika.
nedoločna: st.cerkv. slovansko novъ > slovensko nov (kratki samoglasnik ъ (= kratek u) se izgubi)
določna: st.cerkv. slovansko novъ + i = novyi > sloven novi
Določna oblika je sestavljena iz pridevnika in tretje osebe osebnega zaimka jь (= [ i], ja, je , ki ustreza današnjemu »on, ona, ono« ali latinskemu is, ea, id.
Določna oblika je torej: pridevnik + zaimek »on, ona, ono«, lahko ga primerjavmo s določnim členom, ki ga pogovorna slovenščina tudi pridno rabi: ta nov, ta star itd.
novъ = nov = furlansko: gnûf
določno: novъ + i = il gnûf
Raba:
Imam nov avto. = nedoločno
Avto je nov. = gre za stanje, da je nov = nevtralno
Novi je lepši. = gre za nek določen avto za novega in ne za onega starega.

Razvoj slovenskega pridevnika na primeru moške ednine in v primerjavi:
Imen.: novъ + i = novyi > nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Rod.: nova + jego = novajego > nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Daj.: novu + jemu = novujemu > nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Tož.: novъ + i = novyi > nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Mestnik: nově + jemь = novějemь > nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Orodnik: novomь + imь = novyimь > nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Slovenščina je ohranila lepo staro stanje, spremembo imamo v rodilniku -EGO> -EGA, kar je južnoslovanski razvoj.

pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

la nêf e je tornade, la nêf di îr e jere ideâl par fâ un pipinot di nêf.
Il pipinot – o crôt che al vebi a ce fâ cu la idee de nêf frescje pe sô nature - la storie dontri che al ven il pipinot no je sclaride.
Tal todesc o inglês o vin il Schneemann o snowman ven a stâi l’om di nêf tant che il francês
Bonhomme de neige, ancje tal ongjarês hóember (= nêf + om). Tal sloven o vin „snežak« di sneg »hó“ + -ak „tal sufìs si scuint „om“, ma a bande di chest o vin inmò „snežni mož« = sneg + »-ni« par fâ un adietîf + mož „omp“.
Interessante la peraule polache „bałwan“ che e diven di une lenghe dal soreli jevât magari si lee ae peraule iraniane »pehlivan« che e significhe »eroi« inte lenghe turche a doprin ancje la peraule iraniane tur. pehlivan »lotadôr« - il pipinot di nêf un eroi, lotadôr.

pupazzo (fr. poupette) dal lat. PUPUS »frut«, la peraule taliane di PUP + AZZO (furl. –AT). Mi pâr almancul possibil che ancje la peraule furlane „pipin“, „pipinot“ si pues spiegâ cu la peraule latine salacor cuntune influence onomatopeiche viôt p.e. pipí, ancje todesc pipí "pipì" o „pipel, piepel“ par „piçul frut“, no pal ultin il sun „i“ si dopre simpri par alc che al è piçul-dongje-familiâr alore ideâl par doprâlu pe peraule frut alore pipin une variant modificade dal latin PUPUS. De peraule latine al diven ancje todesc „Puppe“ o francês poupèe ducj i doi „pipin“.

pup..pup..pip..pip... une biele base par peraulis onomatopeichis ancje tal sloven o cjatìn alc, cuant che si fevele cuntun frut si dopre: pupati „bevi“, papati „mangjâ“.



pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

sneg se je vrnil, včerajšnji je bil pravi za snežaka, skod je ta navada, ne vem, mislim pa, da ni razčiščeno, razen tega, da je povezana z na novo zapadlim snegom.
Po nemško je ”Schneemann”, angl. „snowman”, torej podobno kot francosko Bonhomme de neige, ali madžarsko hóember (= sneg + človek) torej „snežni mož“. Tudi „snežak« pomeni v bistvu isto sneg + -ak v priponi se skriva „mož“.
Zanimiv poljski snežak „bałwan“, ki je prevzet iz neke vzhodnejše predloge, verjetna je povezava z iranskim »pehlivan« s pomenom »junak«, kar so prevzeli tudi turki, ki jo rabijo za pomen »rokoborec«.

pupazzo (fr. poupette) italijanski snežak je iz latinske PUPUS »otrok«, sestavljeno iz PUP + AZZO (furl. –AT). Za furlanskega „pipin“, „pipinot“ bi lahko vzel isto latinsko besedo mogoče z vplivom posnemovalnega –i-ja, glej. furl. pipì otroško za »lulanje«, kot nemško „pipí“ ali „pipel, piepel“ za „majhni otrok“, saj se glas „i“ rabi kot prototip za MAJHEN-BLIZU. Iz omenjene latinske je tudi nemška „Puppe“ ali francosko poupèe za „punčka (igrača)“
pup pup pip pip ...lepa osnova za posnemovalne besede, recimo pupati ali papati.

Μπίρα

Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra

Ce isal? Un scherç dal 04. di Fevrâr?

No, o vin cjacarât de peraule semitiche BJT che si pronuncie bajit, bet, bejt evi. (viôt il post prime), e cheste peraule si cjate ancje in scuasit dutis lis lenghis dal mont, dapardut dulà che a doprin la peraule greche ALFABET, i slovens a doprin la variant moderne ABECEDA ancje se l'alfabet sloven al tache a-b-c-č-d .
Alore o vin a ce fâ cul alfabet grêc, bielis lis letaris grechis nomo?

Η (i) = la , l’articul feminin tal grêc classic si pronuncie tant che [he:], la vocâl e diven dal A lunc, chel istès â lunc si cjate te posizion finâl latine o taliane : ros-a, o tal cjargnel: cjas-a inaltrò in Friûl o vin la –e alore tant che te storie de lenghe greche .

λέξη , f (léksi) = peraule , viôt lis peraulis de stesse lidrîs: lessic, lessicolic

μπίρα (bíra) = interessant al è che si doprin doi segns μπ pal sun [b]. Tal grêc classic a vevin la letare “beta” Β β ϐ (viôt alfa-bet-), tal grêc modern si pronuncie la beta tant che [v] e cussì a àn costruît une gnove letare μπ pal sun [b].
Storichementri il non grêc “beta” al diven a diret dal semitic, dal fenici beth = cjase o l'ebreic, arab BJT viôt il gno post prime

προέρχεται (proérchetai) = al diven

πιθανότατα (pithanótata) = vadì, probabilmentri

από (apó) = di

une peraulute une vore cognossude, p.e. apuestul dal grêc apostolos, dal verp apostellein : apo-, apo- 'di, vie' + stellein 'mandâ, inviâ´

την (tin) = articul tal acusatîf, la –n pal acusatîf e diven dal –m, viôt tal latin l'acusatîf -m p.e. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = taliane

λέξη = viôt di sore

Alore par furlan:
La peraule μπίρα e diven de peraule taliane birra
παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= Une bire par plasê! )


Μπίρα
Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra
Kaj to zdaj?

Pisal sem o semitski besedi BJT, ki se izgovarja glede na jezik bajit, bet, bejt itd. (glej nazaj), to besedico pa najdemo skrito v svetovno znani besedi ALFABET, čeprav v slovenščini rabijo prej ABECEDA, kar spet ni čisto prav, saj se naša abeceda začne z a-b-c-č-d, torej abecečeda.
Torej se lotimo grških črk:

Η (i) = ta, določni člen ženskega spola, v klasični grščini se je izgovarjal kot [he:], samoglasnik dolgi e pride iz dolgega a-ja (gre za narečno varianto), ta A pa je enak obrazilu za ženski spol –A kot v slovenščini žen-A, deklic-A itd.

λέξη , f (léksi) = beseda, to poznamo, recimo: leksi-kon itd.

μπίρα (bíra) = to je zanimiv primer, ki kaže, da Grki glas B označujejo z dvema črkama μ (m) in π (p)
Stari Grki so ta glas označevali z črko “beta” Β β ϐ (tudi v besedi alfa-bet-), ker se je pa ta glas skozi čas v grščini razvil v glas [v], zato ga najdemo tako v cirilici, so morali iznajti novi znak, to je pa: μπ [b].
Zgodovinsko ime črke “beta” pride neposredno iz semitskega jezika, feničansko »beth« = dom, hiša, ali arabsko, hebrejsko BJT

προέρχεται (proérchetai) = izhaja iz

πιθανότατα (pithanótata) = verjetno

από (apó) = iz, od
znana besedica, npr. apostol iz grške apostolos, od glagola apostellein : apo-, apo- 'od' + stellein 'poslati´

την (tin) = člen v tožilniku, –n za tožilnik pride iz –m, ki ga ima še latinščina -m npr. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = italijanski

λέξη = glej zgoraj

po slovensko:
Beseda μπίρα izhaja iz italijanske besede birra .

παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= pivo prosim! )

Lingua latina non mortua est!

Magari cussì no no ai il timp e no lu varai par lei lis oparis classichis latinis o grechis. Fin vuê o riten che il studi dal latin o dal grêc classic al sedi impuartant e necessari. Pal fat vuê tal ream de eficacie e cressite la int e stime dibant il studi des lenghis muartis e stime dibant ancje il studi des lenghis piçulis.
Secont mê sperience personâl voltâ i tescj antics ti jude a analizâ une lenghe scognossude, capî il sisteme gramaticâl simpri tacant cul subiet e predicât e dome dopo lâ indevant cui relazions dentri dal subiet, predicât, obiet e.v.i. difat ogni lenghe e cognòs lis relazions fra subiet, predicât e obiet.
Ma di plui si visìn de biele retoriche, de grande espressivitât, la prime opare scrite in prose – se no mi sbali – al fo »De agri cultura« di Porcius Cato, ma ducj a cognossin di sigûr la sô innomenade frase: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“ (M. Porcius Cato)
Lu ai let propit vuê sgarfant te Rêt che chest dictum però al sedi une creazion dal Nûfcent Cato al à doprât il grêc par pronunciâ cheste necessitât:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „

chi Cato al dîs dome peraule par peraule „Cartagine no jessi“ naturalmentri une costruzion ACI acusatîf cun infinitîf (Karchēdon-a) tant che tal latin.
mē = no
einai = infinitîf jessi
infin al vûl dî chel istês chê la version latine »esse delendam« = no-jessi

Dontri vegnial il non grêc „Karchedon” par latin la citât si clame Carthago, par sloven però Kartagina.
Il non al diven dal fenici Qart Hadašt ("la citât gnove") infin dut il nestri alfabet al fo cjapât di chel fenici.
qart = citât
Hadašt = gnove
(Gr Νέα Καρχηδόνα; Lat Carthago Nova).

L’element „qart” lu cjatìn ancje tal non pal Signôr dai fenicians „Melqart” (par furlan Melcart),
fenici Milk-Qart "Il re de citât" (cf. arabic malik, melik = re) che si cjate tal non dal pari di Anibâl.
Amilkar (grêc Αμίλκας, latin Hamilcar dal non origjinâl Abdmelqart = servidôr di Melcart.
Amilkar al fo clamât ancje „Barak“ (però no: Obama).



Lingua latina non mortua est!

Žal ni časa, da bi se posvečal branju latinskih in starogrških del. Ostajam pri mnenju, da bi bilo to koristno, koristno za vsakogar. Zakaj tratiti čas z mrtvimi jeziki?
Izraz je vprašljiv, kajti ali dejansko ni rojenih govorcev latinščine, dovolj bi bilo, da bi, in za to sem že slišal, kdo naučil otroke kot prvi jezik latinščino, potem bi bili oni „rojeni“ govorci in latinščina ne bi bila več mrtvi jezik in potem bi bilo moje vprašanje odvečno.
Koristno je, ker ti učenje latinščine na klasičen način pomaga pri analizi, katerikoliže jezika, kajti povsod se lotiš zadeve tako, da iščeš najprej osebek, povedek ..predmet kot to treniraš vedno pri prevajanju iz latinščine.
Poglejmo znan Katonov (M. Porcius Cato) izrek: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“.
Z začudenjem sem zvedel, da je ta stavek kreacija iz 19. stoletja, kajti Katon starejši je izgovoril svoj znani stavek v grščini:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „
tukaj Katon pravi, da meni, da Kartagine naj ne bo več, torej, da naj mesto uničijo.
mē = ne
einai = nedoločnik „biti“

Skod pa grško „Karchedon”, latinsko Carthago.
Ime je od feničanskega Qart Hadašt ("Novo mesto") konec koncev je tudi naša abeceda feničanska.
qart = mesto
Hadašt = novo

Element „qart” najdemo tudi drugje, npr. v imenu za feničanskega boga „Melqart”, po feničansko Milk-Qart "kralj mesta" (prim. arabsko malik, melik = kralj), to pa imamo tudi v imenu Hanibalovega očeta Hamilkar (gr Αμίλκας, lat Hamilcar iz fen. Abdmelqart = Melqartov služabnik.
Hamilkarja so klicali drugače tudi enostavno na kratko „Barak“ (ampak brez Obame).

Buse nere / Črna luknja

Vuê, a disin, al podarès jessi il to ultin dì. Tu ce fasaressistu se vuê al fos pardabon il to ultin dì? Di cualchidun o ai sintût vuê chest: “Lâ in Russie e bevi vodka«.
Alore a disin ancje, che si scuen vivi ogni dì tant che se al fos l'ultin.
E daspò o ai pensât un po sore, a son miârs che lu fan, però l'ultin dì nol è (mai) vignût, par miârs di passionâts invezit sì – daspò di miârs di litris di vodka.
La etimologjie de peraule “vodka” no je dal dut sclaride, al pues jessi il diminutîf de peraule polache “woda” “aghe” o il diminitîf de peraule russe “voda” cul element –ka cognossût ancje tal sloven (p.e. Furlan-ka). Possibile e je ancje une influence de peraule latine aqua vitae, (o miôr aghe di une vite curte!)

Pravijo, da bi lahko bil danes tvoj zadnji-sodni dan. Kaj bi počel, če bi bil res danes zadnji dan? Od nekoga sem danes slišal: “Grem v Rusijo in nažrl se bom vodke«.
Splošno velja, da je treba vsak dan tako živeti, kot če bi bil zadnji.
Malo sem razmislil o tem, na milijone jih je, ki to že počnejo, sodnega dne še ni bilo, čeprav je za milijone strastneže že prišel usodni dan – po milijonih litrih vodke.
Zgodovina besede “vodka” ni povsem razčiščena, verjetno gre za manjšalnico poljske besede »woda« ali ruske »voda«, lahko je nastala neodvisna ali pa pod vplivom latinske aqua vitae ali voda življenja (ali bolje »voda kratkega življenja«).

la matematiche dai lenghiscj / matematika jezikoslovcev

O fasarai (o fasarìn) une scjampade in Ongjarie, cui fruts piçui (adun 3) no si pues fâ altri che no une scjampade, e daspò tornât dongje - tu tornis cjase plui strac di prime, ma a mi mi plâs l'aiar panonic e la atmosfere mi darà forsit gnovis ideis.

Un esempli de matematiche indoeuropeane

Todesc = sanscrit (il »latin« de Indie) in chê lenghe al è scrit ancje il Kamasutra

peraule todescje: Leu-mund „riputazion, innomine“ = sanscrit "śru" – “sintî, scoltâ, uldî”, la stesse lidrîs indoeurop "KLEU" e conten la peraule slovene »po-slu-šati, slišati« Gjerm. , todesc h- (tal inizi) = ś- viôt todesc »hundert« = lat. centum, sloven »sto«, sanscrit »śatam«, iran satem

te storie des lenghis gjemarnichis: HL- > L-

R : L : R gambiament spontani tal sanscrit

eu : u (il ditonc „eu“ al è une variant de vocâl “u” dipindint dal acent)

Alore il “Leu-mund” (la reputazion) al è une „bocje“ = Mund che e à sintût alc, alc di positîf o di negatîf.

Il Leumund al è fin vuê un document uficiâl, robe necessarie se si cîr lavôr in Gjermanie p.e.

matematika jezikoslovcev

Poleti se dogaja manj, pri meni je obratno, časa nimam kaj dosti, povrhu pa gremo na skok na Madžarsko, za razvedritev primer jezikoslovne matematike.

nemško = sanskrt (klasični jezik Indije), v sanskrtu je bila napisana npr. tudi Kamasutra
nemško: Leu-mund „sloves, reputacija“ : śru = “slišati”
h- = ś-
razvoj v zgodovini nemščine: HL- > L-
l in r se v sanskrtu kot pogosto drugje v Aziji pridno zamenjujeta śru = po-slu-šati
eu : u (dvoglasnik „eu“ je različica/stopnja od “u” odvisno od naglasa)
Torej je “Leu-mund”dobesedno »usta« = Mund, ki so slišala nekaj, dobrega ali slabega.
Leumund je danes uradni dokument v Nemčiji, dokaz, da nisi kaj zagrešil in pogosto ga zahtevajo na uradih.

Juglans Regia L.

I nons furlans „Cocolâr” e „cocule”, cocolâr al diven di sigûr di „cocule”, a puedin jessi di origjin onomatopeic daûr dal sun „kok kok” tant che tal câs de peraule todescje „Nuß“ tant che chê inglese „nut” di une forme cun *kn- chel istès cun si cjate te peraule todescje „knacken” „cricâ, criçâ”, viôt ancje lat. nux, nucis.
La forme „noiâr” e diven dal non de pome tant che p.e. piruç piruçâr, cjariese : cjariesâr.
La pome furlane e scuegnarès jessi il diminutîf latin la *nucula „une piçule cocule” forsit si cjate ancje te forme „noglôs” di lat. *nucul- e naturalmentri te peraule „nole” di lat „nucula”.
Isal cussì?
I ongjars a clamin cheste pome „dío”.
O dio ce dío!

oreh

Furlanska imena „cocolâr” (oreh drevo) in „cocule” (oreh – sadež), pri tem je kot vedno ime za drevo iz imena za sadež, v slovenščini pogosto obstaja samo eno ime, npr. hruška, sliva ali tudi oreh, furlansko ime je mogoče posnemovalne narave, ki posnema glas „kok kok”, saj to ni nič nenavadnega, to se je vsaj zgodilo v zgodovini nemške besede „Nuß“ in angleške ustreznice „nut” iz nekega izhodišča *kn-, torej nek „kn, kn, kn”, glas, ki je dal tudi nemško besedo „knacken”, podobno ozadje ima tudi lat. nux, nucis.
Različica „noiâr” je verjetno iz manjšalnice *nucula „orešek”, sem tudi furlanske „noglôs” iz lat. *nucul- in „nole” „lešnik”.
Slovenska „oreh” je v bistvu še vedno stara slovanska beseda, npr. rus. oreh, češ. ořech.V bistvu zanimiva pa je slika!

la mari dal nastri adesîf / mati lepilnega traku

Lis peraulis plui vieris si dismentein, ma si dismentein ancje peraulis gnovis apene nassudis, a son des peraulis di mode dispès condanadis a murî. A vegnin dopradis une vore, e dopo semplicementri nissun si vise plui di lôr, intun lamp cence un parcè.
Plui o mancul chel istès al vâl ancje pes lenghis.
In ogni lenghe o podìn cjatâ chestis peraulis di mode o "gnûfs" comuns.
Il plui cognossût non doprât ancje tant che non comun al è il non che al diven dal non "Coca Cola" o cun altris peraulis dal concret al comun:
furl. "cola"
todesc: Cola
sloven: kola
ongjarês: kóla.
Tal ongjarês si cjate a bande dal non „kóla” ancje il verp „kólázni” che al vûl dî „bevi cola” e ancjemò il non „kólázás” „la azion, il bevi cola, trincade, scolade”

Mi vegnin iniment ancjemò altris esemplis slovenis:
gilera > džilera 'moto'
Radenska > radenska 'aghe minerâl´
Sellotape > salotejp 'nastri adesîf'
Gedore > gedore fpl „imprescj”
Proja > proja „cafè cence cafeine”
Michelin > mišelinka „gome”
Rama > sloven, ongjarês 'ogni gjenar di margarin'
Nescafé > ongjarês neszkávé „istant cafè“

In ogni paîs o vin un non speciâl par „nastri adesîf”, i slovens a disin „salotejp” dal non Sellotape, i todesc „Tesa film” de dite todescje „Tesa”, il non al diven dal non de segretarie Elsa Tesmer (Te + sa), e fo pardabon propit jê la mari dal nastri adesîf.
In Austrie a doprin il prodot de dite „Tesa”, però mi àn dit (rispuindût par jessi precîs la setemane passade sul gno puest di vore dopo che o ai dit a une mê coleghe che mi covente il „Tesa-film”) „Noaltris in Austrie o doprin e cognossin dome il non „Tixo”, nô no disìn mai „Tesa”!”
Alore in Austrie „Tixo” il non dal prodot „Tixo” di une dite vienese.
La dite austriache no esist plui, cussì i austriacs a scuegnin doprâ la TESA todescje, però a doprin indevant il non vieri „Tixo”, simpri difindint il so jessi „austriac”.


mati lepilnega traku

Stare besede gredo v pozabo, to velja tudi za nove, komaj nastale, modni pojavi s kratko življenjsko dobo. Rabijo se pa vendar pogosto, kasneje se jih pa ne spomni več nihče, pač kot pri modi.
Enako velja za jezike nasploh.
Vsak jezik pozna modne besede ali nova obča imena.
Najbolj znan primer je ime izveden iz imena "Coca Cola" ali drugače iz konkretnega v splošno:
Furl. "cola", nemško: Cola, slovensko: kola, madžarsko kóla.
Madžari očitno radi pijejo kolo, poleg imena „kóla” imajo glagol „kólázni” „piti kolo” in samostalnik iz glagola „kólázás” „pitje kole” neko vrste pijančevanje s kolo.

Še nekaj slovenskih primerov:
gilera > džilera 'motor'
Radenska > radenska 'mineralna voda´
Sellotape > salotejp 'lepilni trak'
Gedore > gedore fpl „orodje”
Proja > proja „žitna kava”
Michelin > mišelinka „guma”
Rama > sloven, ongjarês 'margarina'
Nescafé > madž. neszkávé „instant kava“

Vsaka država ima svojo posebno ime za „lepilni trak”, Slovenci pravijo „salotejp” iz imena britanskega podjetja „Sellotape”, Nemci imajo „Tesa film” iz imena podjetja „Tesa”, točneje ime izhaja iz imena tajnice podjetja „Elsa Tesmer” (Te + sa), ona naj bi bila prava mati lepilnega traku.
V Avstriji ni čisto tako, uporabljajo izdelek podjetja „Tesa”, ampak rekli so mi ravno prejšnji teden v službi, ko sem spraševal za „Tesafilm”: „Pri nas v Avstriji poznamo samo „Tixo”, pri nas se reče „Tixo”, tako in ne drugače!
Tixo je ime izdelka nekega dunajskega podjetja.
Avstrijskega podjetja ni več, tako da danes na avstrijskih pisalnih mizah, tako tudi pri nas v službi uporabljamo samo nemško TESO, čeprav še naprej pravijo „Tixo”, kajti Avstrijci se vedno na veliko trudijo imeti nekaj svojega.

Stalin. Une biografie politiche / Stalin- politična biografija

te foto: la version ongjarese

Fevelant di politiche..se o vês voie di lei alc, alc di util, e infin imparâ alc, us racomandi il libri
„Stalin. Une biografie politiche” di Isaac Deutscher (par sloven „Stalin- politična biografija”
par talian Stalin. Una biografia politica).
O lei la version ongjarese „Sztálin”, ma infin ancje la taliane e va ben (la version furlane si doprarà – di sigûr - tes scuelis furlanis..une dì..)
L'autôr Deutscher polac-ebreu trotzkist al à scrite la plui interessante e innomenade biografie di Stalin, al è un lavôr standard, ma soredut si lei tant che un zâl.
Nol è dome une biografie di Stalin, ma ancje la biografie dal montafin dal socialisim di stamp sovietic, ma ancje chel jugoslâf. Si pues dî che Stalin al jere un prodot dal zarisim, lui stes „zar” a cjâf dal moviment cuintrizaristic. Stalin al jere cressût cu la ideologjie dal zarisim, cul centralisim e il podê cence limits, di piçul sot la influence des organizazions de glesie ortodosse e dopo la sô prime ativitât politiche plui voltis in preson in Sibirie di dulà al rivave adore a scjampâ plui che une volte, dome agns dopo al jere lui chel che al mandave la int in Sibirie.
Il so pseudonim „Stalin” al diven dal todesc „Stahl” „açâl”. Te ideologjie dal „Stalinisim” „l´açâl” al jere plui impuartant che no il pan, milions a muririn di fan, soredut in Ucraine.


Stalin- politična biografija

Ko se že pogovarjamo o politiki..če bi rad kaj prebrali, kaj uporabnega, in se obenem še kaj naučili, vam priporočam knjigo „Stalin- politična biografija” od Isaaca Deutscherja.
Jaz berem madžarsko verzijo „Sztálin”.
Pisec Deutscher Poljak, Jud po prepričanju trockist je napisal najbolj zanimivo in najbolj znano biografijo Stalina, gre za standardno delo, ki se bere kot dobra kriminalka.
V bistvu ni samo Stalinova biografija, je biografija sovjetskega socializma, v marsičem tudi jugoslovanskega. Stalin je bil kot produkt carizma sam car na čelu proticarističnega gibanja.
Stalin je odraščal s caristično ideologiji pod vplivom pravoslavne cerkve, po prvi politični aktivnosti je bil večkrat poslan kazensko v Sibirijo, od koder je tudi večkrat pobegnil, nekaj let zatem, je bil on ta, ki je pošiljal ljudi v Sibirijo.
Njegov nadevek „Stalin” pride iz nemščine od besede „Stahl” „jeklo”. V stalinistični ideologiji je bilo jeklo pomembnejše od kruha, milijoni so umrli od lakote, predvsem v Ukrajini.

Velika Noč »La grande gnot«

Te foto: Il tocari, la lenghe plui mitiche de famee indoeuropee, lenghe muarte de provincie cinese di Xinjiang, il Turkestan cinês, scuvierte al inizi dal secul passât. //
Na sliki: toharščina, najskrivnostnejši indoevropski jezik, mrtev jezik iz kitajskega Turkestana, odkrit na začetku 20. stoletja


Velika Noč »La grande gnot«

Tal sloven tant che inte grant part des lenghis slavis al puest dal non “Pasche" dal grêc. πάσχα dal ebrei „Pasah, Pesah“ “= transitus“,
si dopre la frase voltât par furlan »La grande gnot«:
sloven: Velika Noč
velik, -a, -o (adj) – grant
noč, -i (fem.) – gnot
par polac Wielkanoc dulà „noc“ al significhe „gnot“
par ucrain Великдень »velikden'«
di »velik« »grant« tant che tal sloven + den‘ „dì” tant che tal sloven “dan” (p.e. dober dan!)

Intun grant numar di câs tes lenghis slavis dal soreli a mont (cec, polac, slovac) o vin “-c” al puest dal “-č, -ć, -šč, -št” tal slâf sud-soreli jevât (sloven, serp, rus etc.):

Protoslâf *tj
slâf vieri *št
slâf vieri »noštь«, bulg. nošt, rus. noč', sloven noč
invezit par polac, cec »noc«
etimologjichementri compagn dal gr. nyx , lat. nox e furlan gnot ( not-, lat. noct-), viôt ancje lit. naktis, got. nahts (ing. night, tod. Nacht ), het. nekuz, vieri ir. nocht, alb. natë, tocari. A nokte

Tornant al teme, parcè disino »la grande gnot«?
A disin cussì daûr de tradizion greche, la tradizion greche e clame “la Sante setemane” Hê Hagia kai Megalê Hebdomas “La sante e grande setemane” in forme latine “hebdomada major”


Megalê -Velika Noč

V slovenščini in v mnogih drugih slovanskih jezikih se rabi namesto latinskega izraza »Pascha« iz gr. Πάσχα, vse iz hebr. ebrei „Pasah, Pesah“ “= prelaz“,
slovensko: Velika Noč
po polsko Wielkanoc
v Ukrajini pravijo Великдень »velikden'«
V zahodnoslovanskih jezikih (poljsko, češko, slovaško) imamo pogosto “c” namesto “-č, -ć, -šč, -št” v ostali južno-vzhodnoslovanski skupini (slovensko, srbsko, rusko itd.):

Cerkveno slovansko (Ciril Metod) »noštь«, bolg. nošt, rus. noč', sloven noč
Poljaki in Čehi imajo »noc«
(sorodno z gr. nyx , lat. nox, noctis in končno furlansko gnot (< not- < noct-),
Cf. lit. naktis, got. nahts (ang. night, nem. Nacht ), het. nekuz, stir. nocht, alb. natë, toh. A nokte

Zakaj pa pravijo »velika noč« ali »veliki dan«?
Sledijo grški tradiciji, ki imenujejo »Veliki teden ( VELIKI PETEK. VELIKA SOBOTA. VELIKA NOČ. VELIKONOČNI PONEDELJEK)« ”Hê Hagia kai Megalê Hebdomas “Sveti in Veliki teden” ali po latinsko “hebdomada major”.