La grafie iliriche / ilirska pisava

"Danica ilirska" la riviste dai iliriscj /časopis iliristov

La grafie moderne de lenghe slovene si lee al timp de nassite de nazion slovene di vuê ven a stâi al timp pôc prin de rivoluzion dal Març 1848. In chest timp si jevarin lis primis vôs politichis a pro di une patrie slave o miôr jugo-slave cu la idee di unî i cravuats, serp e slovens che a viverin in chel timp ancjemò sot la viere monarchie austro-ongjariche. Un dai protagoniscj di chel moviment clamât “ilirisim/ilirizem/ilirizam” (che no a nuie a ce fâ cul popul antîc protoalbanês) al fo il cravuat Ljudevit Gaj che al veve screât a Budapest la grafie moderne dal cravuat la cussìclamade “Gajica” sul model cec cu lis pipis innomenadis č, š, ž ev.i.
Par Gaj e tancj altris inteletuâi dal moviment iliric i slovens e cravuats a partignissin a chel istès popul, cuntune lenghe comune la lenghe iliriche (lingua Illyrica, illyrische Sprache) ven a stâi il serp-cravuat, tal istès timp si dinee al sloven il fat di jessi une lenghe, si riten il sloven tant che se fos dome un dialet che al ven dome fevelât.
La plui part dai slovens e serps no jerin masse dacuardi e no àn acetât chê idee, cussì ancje il nestri poete France Prešeren parce che no volevin molâ la lenghe slovene. Alore ca di noaltris and’jerin slovens e antislovens cuntune discussion simile a chê che si davuelç vuê in Friûl. Batais di ogni sorte.
La lenghe slovene e veve passât ancje chest periodi e si dopre ancjemò vuê, però tant che une relicuie vive di chel timp de idee iliriche-cravuate molâ il sloven sì e no, e je propit la nestre grafie slovene atuâl che difat e je la grafie “iliriche”. La grafie moderne slovene e cussì scuasit identiche cun la grafie cravuate e cussì nuie strani che il sloven scrit al è une vore plui dongje al cravuat che no la lenghe fevelade.
La nestre biele relicuie la grafie iliriche cu lis pipis però no à vût (no à) masse sucès in Friûl.


ilirska pisava

Črkopis slovenščine izvira iz časa rojstva moderne slovenske nacije, torej v obdobje pred marčevsko revolucijo (1848). V tem času so se prvič pojavile politične misli o neki slovanski ali južnoslovanski krajini, v kateri naj bi živeli Slovenci, Hrvatje in Srbi, seveda najprej vsi lepo znotraj Avstroogrske.
Eden od pomembnih gibanj je bilo ilirsko, Hrvat Ljudevit Gaj, ki je bil med drugim tudi poslanec v madžarski skupščini, je izdelal v Budimpešti naš črkopis in osnovo za pravopis “Gajico” na osnovi češkega pravopisa. Sam je uvedel nekaj novosti, npr. LJ in NJ, torej po Gaju Ljubljana, Bohinj itd..
Za Gaja in druge predstavnike ilirizma Slovenci in Hrvatje pripadajo istemu narodu z enim samim jezikom ilirščino, ki je bila nič drugega kot hrvaščina (lingua Illyrica, illyrische Sprache) in nima nič opraviti z antičnim ljudstvom Ilirov, slovenščina naj bi bila na nivoju narečja kot neka pogovorna različica
Večina Slovencev in Srbov ni sprejela te zamisli, tako tudi France Prešeren, kajti hoteli so ohraniti svoj jezik. Slovenščina je šla skozi to obdobje in preživela, toda kot nek spominek na ta ilirsko-hrvaški čas z vprašanjem opustiti slovenščino v prid hrvaščine da ali ne je nam ostala ilirska pisava, ki je dejansko hrvaška in pisno slovenščino približala hrvaščini. Mislim pa, ne glede na to čigava je kreacija češka ali hrvaška, je treba priznati, da je ta pisava vseeno najprimernejša za zapis slovenščine, trdil bi celo, da je naša Gajeva različica celo izboljšek češkega izvirnika.

Ancje une lenghe e nâs daûr il metodi copy-past / Tudi jezik nastaja po principu copy past

Cirîl e Metodi i sfondadôrs dal slâf scrit e ancje dal sloven di vuê
Ciril e Metod snovatelja pisane slovanščine, tudi pisane slovenščine



In chescj dîs mi visi dispès dai timps cuant che o jeri a stâ a Budapest chestis buinoris frescjis cul soreli di Març. Mi cjatavi tant che student »scuasit in vacancis«, ce che al vûl dî: une borse di studi cence compits concrets o dome: cence compits. A bande di cuatri oris de lenghe ongjare ae setemane no vevi nuie cefâ, no vevi ni famee ni fruts e nancje bêçs, un stât che nol tornarà mai plui mi pâr.
Cussì une di mi vevi presentât tal ufici de segretarie dal dipartiment des lenghis slavis e a dret o domandavi se o podedi fâ alc.
»Tu cognossis il sloven, alore podaressistu fâ une ricercje sul teme dai slavisims che si cjatin te terminologjie de agriculture te lenghe slovene?«, mi proponeve l’innomenât Dr. Nyomárkay il president dal dipartiment.
»La agriculture ..eh..«, e in mancul di un minût »rendben van! (= ok!)«
Cussì o vevi un compit, une vore, ce biel! Ogni di mi inviavi a pît (une ore) dilunc e traviars il Gellért hegy a vore inte biblioteche nazionâl di Széchényi.
Lavorant o deventavi pôc a pôc une specie di espert ce che al rivuarde i neoslavisims te lenghe slovene e un espert par ce che al tocje la agriculture dal Votcent.
Studiâ i (neo)slavisims de lenghe slovene al vûl dî lâ indaûr cul timp fâ un viaç, cjatâsi al pont de nassite de lenghe moderne scrite, al pont de nassite dal popul sloven modern, parce che i tiermins »Slovenec« par sloven e »Slovenija« pal paîs/stât Slovenie a son vonde resints. Prin si doprarin nons tant che Kranjec, Kranjsko e altris.
Tal Votcent a tacarin a doprâ un non universâl par ducj che a fevelin une varietât slovene, cussì si doprave Slovenec e Slovenija ce che al vûl dî »Slâf, Slavie«. Par jessi precîs i tiermins Slovenec e slovenski si doprarin ancje prin, ju dopre ancje Trubar tal Cinccent, però tant che tiermin o non esclusîf-universâl par ducj i slovens ancje tal sens politic stât-popul lu doprin dal Votcent.
Tal câs dal furlan se si fevele di neologjisims, o vin il stât »cumò«, dome che mi pâr plui facil cjatâ fûr une gnove terminologjie furlane viodût che si pues doprâ la terminologjie pronte za fate e esistente in dutis lis altris lenghis latinis divigninte a dret dal latin.
Tal câs dal sloven – o tornìn tal Votcent dopo il 1848 - nol jere cussì facil, parce che il latin no si podeve doprâlu, alore si doprave e copiave la terminologjie ceche, russe e tal câs de terminologjie glesiastiche la terminologjie di Ciril e Metod i sfondadôrs de glesie ortodosse slave. Ciril e Metod a vevin voltât la terminologjie greche a dret doprant un dialet slâf un vieri bolgâr fevelât a Thessaloniki e tai contors de citât Izmir/Smyrna/Smirna (vuê Turchie).
Une di chês peraulis e je la peraule »blagoslov« e »blagosloviti« = lat: bene-dictio, grêc: eu-logia, sloven, cravuat: blago-sloviti che al vûl di tal slâf modern »dobro govoriti« = fevelâ ben.
Il grêc »logos« si lee a dret al slâf »slovo«, tal sloven cheste peraule no si dopre plui cun chest significât, dome tal sens di »slovó« = cumiât
Dominus vobiscum. = polac: Pan z wami. = sloven: Gospod z vami.
Et cum spiritu tuo = polac: I z duchem Twoim. = sloven: In s tvojim duhom.
Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Filius † et Spiritus Sanctus. =
Polac: Niech was błogosławi Bóg wszechmogący, Ojciec i Syn † i Duch Święty. =
Sloven: Blagoslovi vas vsemogočni Bog: Oče in Sin in Sveti Duh.
Slavisims che si cjatin ancje tal innomenât dizionari serp di Vuk Stefanović Karadžić:
blagoslov „benedictio"4, blagosloven „benedictus", blagosloviti „benedico",
blagost „bonitas", blažen „beatus", blaženstvo „beatititudo",
gospod „Dominus", dobrotvor „benefactor",
dostojan „(Dubrovnik), dignus",
zapotiti se „sudo",
pokoj „requies"
prestol, prijestol „thronus"
tvoriti „creo, facio"
Il dizionari di Vuk Karadžić al fo il prin dizionari de lenghe serbe e cravuate moderne e scuasit la nassite dal cravuat e serp modern.
Dutis chestis peraulis soredut dutis che a tachin cul element blag-, blaž- a son jentrât inte lenghe slovene pe puarte de ortodossie, storichementri screadis a dret di Cirîl e Metodi che a metevin dongje la version slave dai tescj sants par prin sul teritori tor de citât Izmir/Smirna e daspò ancje in Moravie tor di Brno – Bratislava fin al teritori dal Balaton vuê Ongjarie ven a dî il teritori dai slovens di soreli jevât.

Esemplis gjavât fûr de mê vore di Budapest nomenade:
enokopiten adj: ´egypatájú´; Cig., Pl.// or. odnokopytnyie, b. ednokopitni, l. jednokopytowe, cseh. jednokopytní.
enostaničen adj: einzellig; Caf.
enostebeln adj: einstämmig; Cig., Pl.
enozob adj: einzähnig; Cig., Pl.
enozrn adj: egymagvú; Pl.// cf. or. odnozërnyj, cseh. jednozrnný, l. jednoziarnisty ´id.´.
izmetalo n: Ausfürunsorgan (zool.); Cig.-T, Pl.: horv.// szh. izmetalo ´id.´ (Šulek).
okrak m: Schweinsfuss; Habd. Mik., Caf., Pl.// szh. okrak 'id.' (Bjel., Jambr., Stulic, Dan.).
podbradnik m: '(ló) alladzó' (Jan.), 'lószerszám' (Cig.); Pl.// ? cseh. podbradník '(ló) alladzó'.
podgrlje n: Wamme; Jan., Cig.-T, Pl.// cseh. podhrdlí 'torok'(Ott.), 'id.' (SSc).
podgrodje n: '(zool.) Vorderbrustring'; Cig.-T, Pl.: horv. term.
podkrajec m: Unterrand d. Muscheln; Cig..-T, Pl.: horv.-ból.//
podplečje n: 'csontoldalas'; Pl.// cseh. podplecí 'id.'.
podbradek m: 1. Unterkinn (Mur.) 2. 'hasrész, Wamme d. Rindes' (Caf.); Pl.// cseh. podbradek 'id.'.
razsoha f: 'villásodás, villás elágazás, kettõs bog(as), álernyõ'; Pl.// cf. cseh. rozsocha; LW.
rodilo n: ‚nemi szerv’ (Jan., Cig.); rodila (pl. )‘nemiszervek’ (Jan., Cig., Cig.-T); Pl.// horv. rodilo ‚(anya)méh’ (Šulek Wb.); cseh. rodidlo ‚nemi szerv’; rodidla (pl.) ‚nemiszervek’


Tudi jezik nastaja po principu copy past

Te dni se spominjam pogosto dneve, takratne spomladi, ko sem se v Budimpešti takorekoč sončal, to pomeni, da sem bil kot študent na štipendiji brez konkretnih nalog, kar je seveda nekaj časa v redu, na dolgo pa seveda ne. Poleg tistih štirih uric madžarščine v bistvu ni bilo nobene obveze, tudi nisem imel družine, ne otrok, pa tudi ne denarja, čeprav sem imel za takratne madžarske razmere, kar solidno plačo, takrat kakih 80 tisoč forintov tam okoli 650 mark. Tako nisem niti predolgo čakal in se kaj kmalu predstavil v pisarni tajništva oddelka za slovanske jezike in naravnost vprašal, če imajo kaj dela zame, ali če bi lahko kaj naredil.
»Ti poznaš slovenščino, lahko bi naredil raziskavo o poljedeljskih izrazih v slovenščini, ki so bili prevzeti v sklopu z drugimi slavizmi.«, mi je predlagal predstojnik Dr. Nyomárkay, specialist gradiščanske hrvaščine.
»Poljedeljstvo .ah in eh..«, »rendben van! (= ok!)«
Končno sem dobil delo, čeprav se mi je zdela tema ne preveč enostavna, odpravljal sem se dnevno peš na lep sprehod preko Gellertov hrib (Gellért hegy), kaka urica, v narodno knjižnico Széchényi. To je največja knjižnica na Madžarskem, tudi v zvezi s slovenščino se dobi ogromno, samo bife je podpovprečen, suhe votle žemlje s še bolj suho tuno, ampak poceni, to je bil moj standardni meni.
Listajoč po raznih starih čeških in ruskih slovarjev sem postal tako strokovnjak za slovanske novotvorbe v jeziku poljedeljstva iz 18. stoletja.
Zbiral sem nenavadne, danes komaj še kje v rabi, besede kot npr. (nekaj primerov iz moje omenjene naloge):
enokopiten adj: ´egypatájú´; Cig., Pl.// or. odnokopytnyie, b. ednokopitni, l. jednokopytowe, cseh. jednokopytní.
enostaničen adj: einzellig; Caf.
enostebeln adj: einstämmig; Cig., Pl.
enozob adj: einzähnig; Cig., Pl.
enozrn adj: egymagvú; Pl.// cf. or. odnozërnyj, cseh. jednozrnný, l. jednoziarnisty ´id.´.
izmetalo n: Ausfürunsorgan (zool.); Cig.-T, Pl.: horv.// szh. izmetalo ´id.´ (Šulek).
okrak m: Schweinsfuss; Habd. Mik., Caf., Pl.// szh. okrak 'id.' (Bjel., Jambr., Stulic, Dan.).
podbradnik m: '(ló) alladzó' (Jan.), 'lószerszám' (Cig.); Pl.// ? cseh. podbradník '(ló) alladzó'.
podgrlje n: Wamme; Jan., Cig.-T, Pl.// cseh. podhrdlí 'torok'(Ott.), 'id.' (SSc).
podgrodje n: '(zool.) Vorderbrustring'; Cig.-T, Pl.: horv. term.
podkrajec m: Unterrand d. Muscheln; Cig..-T, Pl.: horv.-ból.//
podplečje n: 'csontoldalas'; Pl.// cseh. podplecí 'id.'.
podbradek m: 1. Unterkinn (Mur.) 2. 'hasrész, Wamme d. Rindes' (Caf.); Pl.// cseh. podbradek 'id.'.
razsoha f: 'villásodás, villás elágazás, kettõs bog(as), álernyõ'; Pl.// cf. cseh. rozsocha; LW.
rodilo n: ‚nemi szerv’ (Jan., Cig.); rodila (pl. )‘nemiszervek’ (Jan., Cig., Cig.-T); Pl.// horv. rodilo ‚(anya)méh’ (Šulek Wb.); cseh. rodidlo ‚nemi szerv’; rodidla (pl.) ‚nemiszervek’
Ukvarjati se s to temo pomeni spremljati dogodke okoli nastajanja moderne slovenščine, obenem nastajanja modernih pojmov kot »Slovenija, Slovenec« itd. V Furlaniji poteka prav zdaj ta razvoj v smeri samostojne nacije, naroda, jezika in s tem povezano nastaja tudi vsa terminologija, tudi poljedeljska.

V 18. stoletju je pri Slovencih nastala terminologija po zgledu češčine, ruščine in srbohrvaščine, deloma tudi iz kakega drugega slovanskega jezika, kot poljščina ali stara cerkvena slovanščina Cirila in Metoda. Del terminologije predvsem cerkvene je dokazano neposredno iz stare cerkvene slovanščine že v času Cirila in Metoda vplivala na slovenščino, saj sta delovala v neposredni bližini na območju Moravske in današnje Madžarske, okoli Blatnega jezera.
Iz cerkvene terminologije npr. »blagoslov« in »blagosloviti« = lat: bene-dictio, grêc: eu-logia, slovensko, hrvaško: blago-sloviti, kar dobesedni pomeni »dobro govoriti«.
Grška beseda »logos« sta Ciril in Metod prevedla s slovansko »slovo«, v slovenščini, te besede v tem pomeni ne rabimo več, samo še kot »slovó« = kar v bistvu pomeni »beseda kot slovo«, v narečjih se pa beseda slovo še danes rabi v pomenu »beseda«
Primer primerjave:
Dominus vobiscum. = poljsko: Pan z wami. = slov.: Gospod z vami.
Et cum spiritu tuo = poljsko: I z duchem Twoim. = slov: In s tvojim duhom.
Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Filius † et Spiritus Sanctus. =
poljsko: Niech was błogosławi Bóg wszechmogący, Ojciec i Syn i Duch Święty. =
slov: Blagoslovi vas vsemogočni Bog: Oče in Sin in Sveti Duh.
Slavizmi iz slavnega slovarja srbščine Vuka Stefanovića Karadžića:
blagoslov „benedictio", blagosloven „benedictus", blagosloviti „benedico",
blagost „bonitas", blažen „beatus", blaženstvo „beatititudo",
gospod „Dominus", dobrotvor „benefactor",
dostojan „ dignus",
zapotiti se „sudo",
pokoj „requies"
prestol, prijestol „thronus"
tvoriti „creo, facio"

la idee di tornâ mai / vrnitev na svetega nikoli

Il teme al rivuarde la nestre regjon comun, il Friûl e ancje la Slovenie.
Prin la domande ce ise la diference tra emigrazion e imigrazion?
La Emigrazion e je soredut il stât di scugnî lâ, te plui part dai câs cence la possibilitât di sielzi, la imigrazion e je la istesse robe dome cuntune conotazion un ninin plui negative te percezion de int, il stât atîf cu la possibilitât di sielzi, rivâ a un puest cu la idee di vê vantaçs economics.
Slovens e furlans a vevin lassât il lôr paîs plui che une volte, prin par lâ in Americhe, tal dopovuere o vevin prin la emigrazion politiche in Argjentine tal 1947 – cressût in Argjentine ancje il Ex-Prin Ministri de Slovenie Bajuk, plui tart tai agns Sessante e Setante al tache il gastarbeiterisim dopo il contrat todesc-jugoslâf a batin il tac tor di 50000 slovens pe Gjermanie, altris pe Svezie, Austrie e Suizare, i furlans a sielzin lis solitis destinazions, ma ancje i paîs francofons, la France, Belgjo.
Se si met a confront la migrazion in Europe e la situazion dai e-i-migrants, i esperts a disin che il plui positîf al è/jere il model svedês. Secont me positîf ancje l'esempli dal Ex-Berlin di bonât ocupât, cu lis sôs zonis militaris e civilis francesis, americanis o britanichis, o feveli par mê esperience personâl, al veve alc di un clime internazionâl, Berlin di bonât in chel timp al jere une isule politiche, une citât che ognidun al clamarès vulintîr la “nestre” citât, e no jere la citât dome dai todescj. Magari cussì no vuê dut al è gambiât, Berlin nol è plui une isule al è deventât di gnûf cjâf-lûc.
In Americhe o vevin une specie di clâf etniche pe imigrazion in vigôr ancjemò prin de seconde vuere mondiâl, vuê o podìn fevelâ di rassisim sociâl, il sisteme di fortificazion de Europe o Nord Americhe no mi pâr masse democratic, si cirin dome chei che a àn la scuele, bêçs evi.
Ma o vin ancje une migrazion interne, dentri des grandis fortificazions, cussì p.e. tal 2007 plui di 160.000 todescj a àn lassât il lôr paîs.
Al è un fat psicologjic che chei che a vevin lassât la sô patrie cu la idee di vuadagnâ bêçs par fâsi sù une cjase, gnove esistence, buteghe e.v.i. no tornin plui. Parcè? E scuasit ducj a jerin partîts cu la idee di tornâ dopo 2-3 agns.


vrnitev na svetega nikoli

Vprašanje, kaj je razlika med emigracijo in imigracijo. Emigracija je izselitev, imigracija pa priselitev ali vselitev.
V bistvu je to eno in isto, čeprav ko slišimo za emigracijo, se zadeva mogoče sliši bolj pozitivno, kajti nekdo je moral zapustiti dom, ne da bi pri tem imel, ne krivde, ne možnosti izbire, pač revež, saj so že v starodavnem času razpošiljali posameznike za kazen. Imigracija pa se veže prej z aktivno izbiro in ekonomsko prednost.
Slovenci in Furlani so stalno zapuščali domovino v raznih obdobjih, delež izseljencev je nad 10 odstotkov v določenih predelih še precej višji npr. Prekmurje, Dolenjska ali pa furlanska Karnija, če primerjamo npr. s sosednjo Avstrijo, tam takega izseljavanja ni bilo (z izjemo Gradiščanske, ki pa je bila zgodovinsko vedno madžarska). Najprej se je šlo v Severno Ameriko, po drugi svetovni je večina Slovencev izbrala okoli 50000 Zahodno Nemčijo, večjo število še Švedsko, Avstrijo in Švico, Furlane je vleklo bolj v francoske dežele, Francijo, Belgijo.
Če primerjamo migracijsko situacijo v Evropi, ni bilo nikjer prave politike na to, najboljša naj bi bila še situacija na Švedskem, iz lastnih izkušenj lahko pritrdim pozitivno oceno tudi za Zahodni Berlin. Zahodni Berlin je bil vse do padca zidu vedno drugačen kot ostala Nemčija, obstajala je neke vrste berlinske identitete, ljudje so se ne glede na ozadje počutili Berlinčane. Zahodnega Berlina z vidno prisotnostjo zaveznikov ni več, žal!
V Ameriki so zgodaj uvedli etnični ključ, torej imigracija iz želenih držav, danes ni več etničnega ključa, danes gledajo ne samo v Ameriki, tudi v drugih utrdbah, po tem kaj konkretno rabijo, izobrazba ali denar. Gredo pa tudi iz ene »utrdbe« v drugo, tako je npr. samo v letu 2007 več kot 160.000 Nemcev zapustilo Nemčijo za Kanado, Norveško, Avstralijo, Brazilijo itd.
Psihološko dejstvo je, da če se odločiš in odideš s kratkoročnim ciljem toliko zaslužiti, da bi zadoščevalo za hišo ali za kako večjo investicijo, je malo verjetno, da se boš sploh kdaj vrnil.

I partigjans austriacs / avstrijski partizani

In chescj dîs (la domenie passade il 29.6) a memorein il massacri di Peršman, ai 25. di Avrîl 1945 un comant SS al veve scanât lis fameis Sadovnik e Kogoj di “Peršman«. La tragjedie si davuelzè dome pocjis dîs prime de capitolazion dai todescj. A Berlin si rivà a un armistizi cu la capitolazion dai todescj ai 2 Mai, in Carintie invezit la vuere e durà ancjemò fin ai 15 di Mai. (Su la isule Texel tal Mar dal Nord i todescj a combaterin cuintri fin ai 20. Mai.)
Il cjasâl Peršman al fo in chel timp il cjasâl plui grant sui monts dulintor di Bad Eisenkappel/Železna Kapla e i partigjans a doprarin il puest tant che base militâr.
Mancul cognossude e je la storie de resistence o dai partigjans carintians inte seconde vuere mondiâl, no je dome mancul cognossude, e je ancje mancul ricognossude, anzit a Clanfurt in Carintie no je ricognossude. In Carintie si tâs, parce che a disin che e jere leade a fuart cu la resistence comuniste in Slovenie, di fat al jere leât, ma al è ancje vêr che al jere l`unic moviment di resistence in dute la Austrie cuntun caratar militâr.

Ai 9 di Otubar si davuelzarà in prime vision il »teatri politic« un progjet che al fevelarà sul teme “tabu” dai partigjans carintians – però cence il sopuart uficiâl de citât Clanfurt e dal paîs Carintie.

Il câs “Peršman” al fâs pôre ai politics di vuê parce che si trate di une storie mai sierade, dopo la vuere i sassins no jerin stâts mai processâts e i vitims a domandin la riabilitazion uficiâl ma fin al dì di vuê cence sucès. Par no dismenteâ a vevin metût sù al lûc dai delit un museu. Informazions si cjatin ancje su la pagjine internet de associazion “Peršman«. (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/
Magari cussì no la pagjine e je fûr par fûr par todesc.



Avstrijski partizani

Te dni so se spomnili, preteklo nedeljo 29.6, poboja na Peršmanovem, kjer je nek kazenski SS odred 25. aprila 1945 pobil člane družine Sadovnik in Kogoj. Datum dogodka kaže, da so se boji odvijali tudi še v zadnjih dneh vojne. V Berlinu so Rusi že 2. maja prevzeli nadzor, na Koroškem pa so boji trajali vse do 15 maja, prav zato, kjer so bile na Koroškem zbrane v velikem številu nemške enote s celega Balkana. Še dlje so menda trajali boji samo še na severnomorskem nemškem otoku Texel, kjer so Nemci držali položaje vse do 20. Maja 1945.
Domačija Peršman je bila ena največjih v okolici Železne Kaple, zaradi njene osamljenosti so jo Partizani uporabljali tudi kot postojanko.
Manj znan in v bistvu sploh nepriznan je upor na Koroškem. Mnogo Avstrijcev ga ne priznava, ker naj bi bil protiavstrijski, saj naj bi služil zbližanju z Jugoslavijo.
Dejstvo je, da je bil koroški upor edini vojaški upor na avstrijskih tleh, ta podatek že sam po sebi veliko pove.
9. oktobra bodo uprizorili premiero »politčnega teater«, gledališko predstavo, ki obravnava partizansko temo.


Domačija “Peršman” ostaja odprto vprašanje, storilci niso bili kaznovani, tudi o rehabilitaciji se ne razmišlja.
V spomin so ustanovili muzej in društvo, informacije se dobijo na (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/.
Stran je samo v nemščini (na slovensko verzijo bo treba še malo počakati, čeprav gumb že imajo).

Il tolar di Jáchymov / Jahimovski tolar

in chescj dîs in Slovenie a fiestezin l'inovâl de indipendence, 17 agns indaûr e vignì declarade la indipendence, scuasit adun cu la Cravuazie, e fo une specie di disfide cui rivarà adore a fâlu prin e il prin al jere la Slovenie. Il slogan di chel timp dapardut e in ogni moment al jere “Slovenija moja dežela” o par furlan: »La Slovenie il gno paîs«. Chê frase e jere la frase plui cognossude ancje intes altris tieris jugoslavis forsit la uniche frase inte lenghe slovene che e vignive doprade ancje di là dal flum di confin »Kolpa« (par cravuat »Kupa« cun sloven »ol: serp-cravuat »u« )« anzit ancje intes casarmis des vieris fuarcis armadis – o jeri dentri dome pôc prin dal 1989-1990. Une frase simboliche tant che la frase di sûr dai albanês dal Cossôf di chel timp »Kosovo Republika«. La frase simboliche pai moviments di indipendence di ducj i paîs de ex-jugoslavie, ancje se la indipendence le vevin domandât al inizi dome la Slovenie e il Cossôf, vuê ducj a son dibessôi, ducj a àn la lôr »dežela«.

7. 7. 1991 – declarazion di Brioni – negoziazions cu la Union europeane cul risultât di spietâ ancjemò 3 mês cun la indipendence uficiâl (moratori)

8. 10. 1991 – e nâs la monede slovene il „tolar“, o par furlan »talar«.
Il non »Tolar« al diven tant che il amerecan “dollar” dal todesc «Thaler« une abreviazion dal non todesc “Joachimsthaler” de citât in Cechie “Joachimsthal« o in lenghe ceche ”Jáchymov«, tal 16 secul citât dal argjint.
Interessant al è chest: la peraule todescje »Thal« e vûl dî voltât par sloven ancje »dol« (par furlan »cjanâl, val« viôt la peraule furlane di divignince slovene: »dolaç« o il toponim »Doline (Grimac)«.
Cussì »Thaler« si scugnarès voltâ par sloven tant che »dol-ar« e pardabon propit il non »dolar« al esist in Slovenie tant che non di famee vonde slargjât ancje ca di nô a Bled, p.e. il composidôr
Janez Krstnik Dolar 1620-1673 (Ioannes Baptista Dollar, Tollar, Tholarius).
La monede todescje »Thaler« le varessin di clamâ in Slovenie »dolar«, ma cussì le clamin za in Americhe, alore i merecans a pain cul dolar sloven!

todesc Taler, Thaler
cec Tolar,
belorus: Талер, Таляр
ongjarês Tallér

25. 10. 1991 – l´ultin militâr de armade jugoslave al lasse il paîs

15. 1. 1992 – i paîs de Union europeane a ricognossin la Slovenie

7. 4. 1992 – I Stâts Unîts a ricognossin la Slovenie

29. 3. 2004 – Slovenija e jentre te aleance Nato

1. 5. 2004 – Slovenija e jentre te UE

2020 - ....???



V teh dneh so se spomnili obletnice slovenske samostojnosti, 17 let, kadar je bila proglašena samostojnost nekako vzporedno za malo pred Hrvaško. Slogan tistega časa je bil na vsakem koraku “Slovenija moja dežela”, »dežela« verjetno najbolj znana slovenska beseda južno od Kolpe. Slišal sem jo celo pred kratkim, ko mi je moj bivši bosanski sodelavec, ki je že 15 let v Avstriji, demonstriral svoje znanje slovenščine. Kot takratna albanska različica »Kosovo Republika« je takrat pomenila prej avtonomnost in demokracijo, ker z dejansko samostojnost takrat do leta 1990 še ni vsak računal, potem so se pa stvari odvile samo v nekaj mesecih.

7. 7. 1991 – Brionski moratorij

8. 10. 1991 – s prenehanjem moratorija se samostojnost udejanji z uvedbo slovenskega tolarja

Zanimivo je ime »Tolar«, ki kot ameriško “dollar” pride od nemške denarne enote «Thaler«, ki je kratica za “Joachimsthaler”, od češkega mesta Jáchymov, ki se je v nemščini imenovalo “Joachimsthal«, v 16 stoletju so tam našli srebro.
Zanimivo pa še tudi to: nemški »Thal« je slovensko »dol«, potemtakem bi morali imenovati slovenski denar »dolar« namesto »tolar«.

nemško Taler, Thaler
češko Tolar,
belorusko: Талер, Таляр
madžarsko Tallér

25. 10. 1991 – JLA nas zapušča
15. 1. 1992 – Unija prizna Slovenijo
7. 4. 1992 – ZDA priznajo Slovenijo
29. 3. 2004 – članica Nato
1. 5. 2004 – članica EU
2020 - ....???

Stalin. Une biografie politiche / Stalin- politična biografija

te foto: la version ongjarese

Fevelant di politiche..se o vês voie di lei alc, alc di util, e infin imparâ alc, us racomandi il libri
„Stalin. Une biografie politiche” di Isaac Deutscher (par sloven „Stalin- politična biografija”
par talian Stalin. Una biografia politica).
O lei la version ongjarese „Sztálin”, ma infin ancje la taliane e va ben (la version furlane si doprarà – di sigûr - tes scuelis furlanis..une dì..)
L'autôr Deutscher polac-ebreu trotzkist al à scrite la plui interessante e innomenade biografie di Stalin, al è un lavôr standard, ma soredut si lei tant che un zâl.
Nol è dome une biografie di Stalin, ma ancje la biografie dal montafin dal socialisim di stamp sovietic, ma ancje chel jugoslâf. Si pues dî che Stalin al jere un prodot dal zarisim, lui stes „zar” a cjâf dal moviment cuintrizaristic. Stalin al jere cressût cu la ideologjie dal zarisim, cul centralisim e il podê cence limits, di piçul sot la influence des organizazions de glesie ortodosse e dopo la sô prime ativitât politiche plui voltis in preson in Sibirie di dulà al rivave adore a scjampâ plui che une volte, dome agns dopo al jere lui chel che al mandave la int in Sibirie.
Il so pseudonim „Stalin” al diven dal todesc „Stahl” „açâl”. Te ideologjie dal „Stalinisim” „l´açâl” al jere plui impuartant che no il pan, milions a muririn di fan, soredut in Ucraine.


Stalin- politična biografija

Ko se že pogovarjamo o politiki..če bi rad kaj prebrali, kaj uporabnega, in se obenem še kaj naučili, vam priporočam knjigo „Stalin- politična biografija” od Isaaca Deutscherja.
Jaz berem madžarsko verzijo „Sztálin”.
Pisec Deutscher Poljak, Jud po prepričanju trockist je napisal najbolj zanimivo in najbolj znano biografijo Stalina, gre za standardno delo, ki se bere kot dobra kriminalka.
V bistvu ni samo Stalinova biografija, je biografija sovjetskega socializma, v marsičem tudi jugoslovanskega. Stalin je bil kot produkt carizma sam car na čelu proticarističnega gibanja.
Stalin je odraščal s caristično ideologiji pod vplivom pravoslavne cerkve, po prvi politični aktivnosti je bil večkrat poslan kazensko v Sibirijo, od koder je tudi večkrat pobegnil, nekaj let zatem, je bil on ta, ki je pošiljal ljudi v Sibirijo.
Njegov nadevek „Stalin” pride iz nemščine od besede „Stahl” „jeklo”. V stalinistični ideologiji je bilo jeklo pomembnejše od kruha, milijoni so umrli od lakote, predvsem v Ukrajini.

l’inovâl dal „dnevnik" / dnevnik praznuje

In chescj dîs al vignive memoreât l’inovâl dal „dnevnik“ Gjornâl televisîf sloven “40 agns dal gjornâl sloven” (e propit cjalant il »dnevnik« îr l’altri mi si è rot il televisôr!)
O vês induvinât o vuei dî alc su la impuartance di vê un Gjornâl televisîf in marilenghe o tal câs sloven in lenghe mari, anzit al è une chistion clâf: mediis e scuele.
O ai let za plui che une volte che la Rai no fâs vonde e di fat o vin za un gjornalut furlan su Telefriuli e su la radio.
Interessant il »dnevnik« sloven al nassè dome dopo il 1968 dopo agns di bataie su la relazion Lubiane – Beograd. Beograd/Belgrât, il nestri vieri cjâf lûc, nol voleve nancje sintî une peraule de idee dal dnevnik sloven, a jerin dal dut cuintri e jessi cuintri intun sisteme totalitari al vûl dî cjatâsi denant di puartis sieradis – nuie ce fâ!
Ce che o vuei dî al è che ancje intun sisteme totalitari si pues vê e rivâ adore se la int e à une idee clare ce che e vûl, cussì p.e. tal comunisim ongjâr si fiesteze Nadâl, in Polonie si lave in glesie e.v.i.
La identitât, la lenghe tes scuelis, dut al dipint dome de int, e no je colpe de RAI o di un guvier centralistic, di une leç o altri se alc nol è jentrât dal dut in vore.


dnevnik praznuje

V teh dneh so se spomnili obletnice prvega slovenskega dnevnika“slovenski dnevnik praznuje 40 let«. (Meni se pa je ravno na ta dan med dnevnikom televizor pokvaril!)
Uganili ste, omeniti sem hotel, zakaj je pomembno imeti dnevnik v svojem jeziku, v slovenščini ali v furlanščini. Gre za ključno vprašanje: medije in šola.
Bral sem že dosti o tem, da italijanska RAI (v Furlaniji) ne naredi dovolj, res je kratke novice v furlanščini imamo samo na programu Telefriuli tu pa tam na radiu.
Zanimivo je, da smo dobili slovenski dnevnik šele po letu 1968 po letih, ko so se dajali na relaciji Ljubljana – Beograd. Beograd menda ni bil preveč zagret, in v takratnem sistemu ni šlo nič brez naše stare prestolnice.
Kar mislim reči, dá se marsikaj doseči tudi v totalitarnih sistemih, če je narod za, tako so npr. Madžari tudi v komunizmu praznovali Božič, Poljaki pa pridno maševali.
Vroča vprašanja, aktualna sedaj v Furlaniji, tudi če so volitve mimo, okoli identite, jezik v šole, vse to zavisi od ljudi in ne od nekih organizacij RAI ali centralističnih vlad, zakonov.

Superstrât o super-strade ? Napredni »nadsloj« na super-stradi

La storie de lenghe furlane e sommee une vore ae storie de lenghe francese,
no dome tal lessic tip mari-mère pari-père..frère/soeur (< lat. soror) ev.i.
Il furlan tal sô jessi elementâr e storic al è cence dubi plui dongje al grup celtic-romanç, secont il ragrupament celtic-romanç versus italoromanç, ma vuê tal sô jessi atuâl al è plui dongje al secont, al grup talian. Il risultât di une strade lungje di un substrât celtic, superstrât gjermanic, adstrâts (influencis des lenghis di dongje) todescj-slâfs.

Dal celtic fevelât dai Cjargns al è restât pôc, pôc si cjate ancje tal francês, dutis lis dôs sûrs neolatinis a àn un substrât celtic, e dopo al è rivât il podê gjermanic puartant cun se influencis gjemanichis soredut tal lessic.

Tal ultin câs a fevelin di un superstrât ce che al vûl dî semplicementri: il podê politic o i vincidôrs a cjaparan sù la lenghe dal popul latin o latinizât

– ce biele robe:

i vincidôrs viodût che jerin in pôcs a si metin in code lassant il podê lenghistic al popul - forsit un model pai paîs modernis in Europe e ancje pe Italie – jo lu clamarès al puest di superstrât la super-strade viers la Europe!



napredni »nadsloj«

Zgodovina furlanščine je skrajno podobna zgodovini francoščine, ne samo v besedišču kot furl. mari- fr. mère,furl. pari- fr. père,
furl. fradi – frère, furl. sûr – fr. soeur (< lat. soror) itd.
Furlanščina je po svojem zgodovinskem osnovnem značaju bližja keltsko-romanski skupini, seveda če sprejmemo razvrstitev v keltsko-romansko in italo-romansko skupino.
Danes kaže stanje premik v smeri italijanske skupine, na koncu dolge poti, skupek različnih slojev (kot pri vsakem jeziku), keltski podsloj ali substrat, torej neka keltska podlaga, ki velja tudi za določena področja Slovenije, vsaj za Koroško. Sledi germanski nadsloj ali superstrat in adstrat ali neka dodana vrednost (kot pri davku..), vplivi sosedov, torej slovanski in nemški.

Od keltskega jezika keltskega plemena pradavnih Karnov ni ostalo kaj dosti, ostalo je nekaj besed, ki se rabijo v furlanščini še danes,npr. beseda »troi« »pot«, podobno velja za francoščino, obe sestri imata keltsko podlago.
Kasneje s propadom Rima so prispela germanska plemena, ki so prevzela oblast, tako na ozemlju današnje Francije kot Furlanije.
V zadnjem primeru govorijo o nadsloju ali superstratu, kar pomeni preprosto:
politična premoč ali zmagovalci so se naučili jezik naroda, latiniziranega naroda – res čedna reč :
zmagovalci, glede na to, da jih je malo, se postavijo zadaj v vrsto in prepustijo jezikovno oblast narodu – mogoče vzorec za mnoge države v Evropi, tako bi to imenoval namesto superstrata »super strado« ali po slovensko avtocesta.

il prin Cjadût de seconde vuere mondiâl / prva žrtev druge svetovne vojne

Pôc dopo lis sîs di buinore o soi partît par lâ in Cechie, o scugnivi puartâ la machine al servizi,
al servizi che al coste mancul (in Cechie), dopo mintri che o tornavi indaûr in bici par cjapâ il tren par lâ a vore dome cinccent metris prin de frontiere cumò biel vierte mi soi fermât denant di un piçul monument al „prin Cjadût (de seconde vuere mondiâl) il cjapitani Otmar Chlup” che al veve difindût la frontiere ceche tal 1938.
Interessant al è il fat che lu vevin copât chei al di là de frontiere dal teritori austriac i cussìclamâts „Freikorps-todescj” ancje cul jutori dai austriacs i vicins dal paîs di dongje, vuê di gnûf vicins.
Strani dome che dut chest al jere sucedût ancjemò prin dal Anschluss. Un fat tragjic di une frontiere cumò biel vierte.



prva žrtev druge svetovne vojne
Nekaj po šesti sem se odpravil čez mejo na Češko, avto je moral spet na servis, nazajgrede, avto sem pustil tam, sem se lepo popeljal s kolesom in se nekaj sto metrov pred mejo vstavil pred manjšim spomenikom „Prvi padli” – ali prvi padli druge svetovne vojne – kapetan Otmar Chlup, ki je branil mejo leta 1938, še preden je prišlo do priključitve Sudetov in kaj je še bolj zanimivo, vse to se je zgodilo še pred priključitvijo Avstrije (Anschluss).
Ubilo so ga do zob oboroženi takoimenovani „Freikorps”, streljali so iz varnega, iz avstrijske strani, pri tem Čehi niso smeli streljati na avstrijsko stran. Na pomoč so poklicali enote iz Znojma pod poveljstvom omenjenega kapetana. In kapetan je postal prva žrtev druge svetovne vojne.
Tudi to zgodovina zdaj odprte meje.

la nemalizazion / živalizacija

Dome trê dîs fa si è memoreât il cjadalan de tragjedie di Auschwitz, vuê un altri numar o dât il 30. di Zenâr 75 agns indaûr, Hitler cjapà il podê cu la autorizazion de maioritât. La religjon de violence e dal podê, un instint naturâl, l’instint salvadi che al parâ vie dutis lis pôris. Jo lu clamarès il procès de nemalizazion fevelant dal deventâ nemâl. Ma aio reson? I nemâi no copin dome par gust di copâ o vê podê, i nemâi lu fasin dentri di regulis une specie di “fair play” ancje se il plui fuart e il plui grant al mangje il plui piçul e debul – alore si trate di un instint uman – ancje vuê la violence dai e tra i zovins un problem tes citâts, alore miôr in campagne?

živalizacija
Pred samo tremi dnevi so se spomnili obletnice osvoboditve Auschwitza, danes druga številka, 30. januar, pred 75 leti je Hitler prišel na oblast pooblaščen od večine. Vera nasilja in oblasti, naravni nagon, divji nagon, ki premaga vse notranje skrbi (zato uspešen koncept v kriznih obdobjih). Imenoval bi to potek »živalizacije« ali postati žival. Je tako?
Živali ne ubijajo samo iz užitka, samo ubijati in imeti oblast, pri njih obstajajo neka pravila, neke vrste »fer pleja«, čeprav močnejši jedo manjše in slabotnejše – torej gre le za človeško bolezen – tudi v današnjem času je nasilje mladih spet problem velikih mest, torej bolje na podeželju?

Auschwitz / Oświęcim / Osvetim

Il cjadalan de diliberazion di Auschwitz (par polac Oświęcim), plui di 60 agns, pe ultime gjenerazion o chê dopo salacor magarì cussì no par un grum di lôr dome un dât statistic, une storie di chei altris.
Gno nono mi veve fevelât dispès dal cjamp di concentrament di Ljubelj, a pocs chilometris di Bled, al jere un dai borghês constrets di lavorâ tal tunel di Ljubelj (vuê la confin cu la Austrie), a lavoravin cui impresonâts dal cjamp tal frêt mortâl di Ljubelj. Us racomandi il libri »Maus« di Art Spiegelman (il titul origjinâl »Maus: A Survivor's Tale«, o ai let la version ongjarese »Maus – Egy túlélő története”).


Auschwitz / Oświęcim / Osvetim
Ob Obletnici osvoboditve Auschwitza (po slovensko bi rekel glede na poljsko Oświęcim »Osvetim«): več kot 60 let je minilo, za zadnji rod ali še za prihajajoči morda žal samo še statistični podatek, zgodovina drugih.
Moj stariata mi je dostikrat pripovedoval o taborišču na Ljubelju, kjer je bil na prisiljenem delu nastanjen v bližini samega taborišča, delal je skupaj s taboriščniki v predoru in tako videl marsikaj, kar se je dogajalo v samem taborišču.
Priporočam knjigo »Maus« Arta Spiegelmana (izvirno »Maus: A Survivor's Tale« - jaz sem bral madžarsko verzijo).

famei o server / strežnik ali server

O vuei cjoli sù il teme dal Furlanâr alias Jaio che al scrîf propit biei articui – e al lavore une vore – rispiet! a proposit dal non Furlanâr / Jaio : Furlan+âr (furlan) = J+aio(talian) = Furlan = J.

..alore il teme che al fevele di neologjisims tal furlan.

Neologjisims - un probleme di ogni lenghe leterarie, specialmentri dopo la sô nassince uficiâl.

I slovens a tacaran - tor dal 1848 - a slovenizâ o a jessi plui precîs a sclavizâ la lôr lenghe, al fo ancje une reazion ae influence dal todesc (ma ancje dal talian e ongjarês), il moviment todesc dal 1848 (Deutsche Bewegung von 1848-1849)
l'istès al sucedè dapardut tal mont sclâf cun concets e ideis diviersis si fevelave p.e. di:
la introduzion di une lenghe sclave comune, o la introduzion dal rus tant che lenghe comune, o un miscliç sloven-cravuat la lenghe iliriche o il moviment iliric e cussì i.
I centris a forin lis universitâts, stant che in Slovenie no´nd jere nissune (prin dal 1919), i students slovens si cjatarin prin di dut a Viene e Praghe, ma ancje a Cracovie.
Cul spirt rivoluzionari dal 48 si metarin adun i students sclâfs (cecs, polacs, slovacs, cravuats) di ogni bande a Viene e Praghe.
Prin dal 1848 in Slovenie ognidun al scriveve al so mût come che i plaseve cun grafiis diviersis (e cumò mi ven iniment la situazion atuâl in Friûl..)

I protagoniscj dal timp prin dal 1848 a forin i cecs (il cec Josef Dobrovský (1753-1829), il slovac Pavel Jozef Šafárik (1795 – 1861)) e ancje il nestri Jernej Kopitar (mestri dal serp Vuk S. Karadžić – il pari dal serp modern) , insiemit a cjatarin fûr gnovis peraulis o cjolerin sù peraulis russis o cechis, cussì si pues dî che la terminologjie moderne tal sloven e somee une vore ae terminologjie ceche, semplicementri parcè che e je di divignince ceche, cussì ancje la grafie cu lis pipis ancje chê e je di divignince ceche.
Par concludî o podìn dî che la robe plui impuartante e sedi cjatâ il consens e lavorâ a pro des prioritâts (grafie, vocabolari, gramatiche > imprescj pal insegnament > scuele - gnovis gjenerazions)

E par furlan, o vin la grafie uficiâl OLF cul Grant dizionari bilengâl che purtrop nol cjape dentri la terminologjie moderne,
mi pâr che la pluipart dai scritôrs furlans (ma ancje la Patrie, Lenghe, Diari..) e dopre la grafie OLF, si pues dî che o vin un consens ce che rivuarde la grafie ancje se cualchidun al dopre ancjemò la pipe (p.e. la Biblie..).
Cussì no la situazion dai neologjisims, o vin dibisugne di un dizionari di riferiment ancje cui neologjisims e cu la terminologjie moderne e une gramatiche di riferiment detaiade ancje ce che al rivuarde la sintassi...

E ce che al covente plui di dut al è la scuele par furlan.

La »rianimazion« tal sens di cjatâ il spirt/anime de lenghe e je possibile al covente dome »tirâ sù« une gjenerazion (di fruts) chest al mostre il esempli di Israel dal daspovuere o il esempli catalan.

I slovens la scuele le vevin bielzà sot la Austrie (in part ancje graciis a iniziativis privadis e la glesie), e ancje organizazions culturâls sul stamp cec tant che il »Sokol« »Orli«, tes scuelis si doprave la »gnove« lenghe uficiâl ancje se sclavizade e plen di neologjisims.
Vuê i neologjisims a fasin part de lenghe di ogni dî e scuasit nissun si vise doprât un »neologjisim« che si tratave di une peraule di divignince ceche o russe.

E cumò a butin fûr peraulis leadis al timp dal socialisim jugoslâf, lenghe burocratiche, serbisims – specialmentri in Croazie – ancje vuê si cjate il sloven inmò dentri dal procès di normalizazion.
A mi no mi plasin simpri ducj i neologjisims, ancje tal sloven, ma la pluipart di lôr e je necessarie ancje par podê batisi cuintri la influence dal inglês:

e-mail, computer, cd, player, server, Incoming mail server ...

> par sloven:

e-pošta, računalnik, zgoščenka, predvajalnik, strežnik, Strežnik za prihajajočo pošto ...


Jo o cîr di doprâ simpri la peraule slovene, specialmentri devant dai miei fruts, par me forsit a voltis strambis peraulis, ma par lôr pai fruts »peraulis normâls«.

E la peraule »Furlanâr« no ise un neologjisim?
Ancje par sloven si dopre il –ar, slovenar, furlanar, italijanar – ma tal sens peioratîf in ogni câs al è marcjât.




strežnik ali server

Rad se bi posvetil temi, ki jo je sprožil Furlanâr alias Jaio, avtor zanimivih člankov!
trenutek še o imenu Furlanâr - Jaio : Furlan+âr (furlansko -ar) = J+aio (italijansko -ar) = Furlan = J.

..tema obravnava besedne novotvorbe v furlanščini

Novotvorbe – vsak knjižni jezik se srečuje z njimi, posebno v času svojega uradnega rojstva.


Slovenci so začeli – v glavnem po letu 1848 – slovenizirati ali natančneje slovanizirati svoj jezik, tudi kot odgovor na večji nemški vpliv (pa tudi italijanski ali madžarski), v tem času se je krepilo vsenemško gibanje (Deutsche Bewegung von 1848-1849),
podobno se je zgodilo po vsem slovanskem svetu z različnimi zasnovami, idejami.
Razmišljali so celo o uvedbi neke skupne slovanščini, predlagala se je v ta namen tudi ruščina, v Sloveniji se je govorilo tudi o ilirščini, ki naj bi bil skupni jezik Slovencev in Hrvatov (konec koncev je kajkavščina prav neko živo vmesno stanje).
Središča prizadevanj so bile univerze, ker Slovenci univerze niso imeli (vse do leta 1919), so se slovenski študentje znašli na Dunaju in v Pragi, Krakovu.
V revolicionarnem času 1848 so se slovanski študentje začeli povezovati, predvsem na Dunaju in v Pragi.

Predhodniki gibanja, ki so po jezikovni plati že trli pot, so bili Čehi, Čeh Josef Dobrovský (1753-1829) in Slovak Pavel Jozef Šafárik (1795 – 1861)), pa tudi naš Jernej Kopitar (učitelj Vuka S. Karadžića na Dunaju- oče sodobne srbščine).
Skupaj so tvorili ali prevzemali in prilagajali nove besede, torej novotvorbe, za vzgled je bila pogosto češka ali ruska beseda, tako ni čudno, da je veliko slovenske terminologije iz češčine kot tudi naša pisava gajica.
Pomembno, posebej s pogledom na furlansko stanje, je priti do sporazuma, tako kot so se v Sloveniji odločili npr. za gajico. Pred letom 1848 je v ne-zedinjeni Sloveniji še vsak pisal po svoje (stanje kot ga imamo prav danes v Furlaniji..)

Furlani imajo zdaj, končno z letom 2002 šele, uradno pisavo in veliki uradni slovar »Grant dizionari bilengâl«, ki žal ne vsebuje sodobne terminologije,
zdi se mi, da tudi večina pisateljev (pa tudi tisk Patrie, Lenghe, Diari..) uporablja uradno pisavo.
Potrebujemo še nujno referenčni slovar novotvorb in sodobne terminologije, ter slovnico, ki obravnava na široko tudi skladnjo in daje praktične nasvete.
Čeprav že leta o njej govorijo, je še ni, furlanske šole, tu pa tam se nekaj ur uči, to je vse.

Oživljanje v smislu duše jezika, je možna, to dokazuje primer povojnega Izraela, kjer je izumrli jezik dobesedno vstal od mrtvih, ali pa primer katalonščine.
Slovenci so šolo že imeli pod Avstrijo, pomagala so tudi gibanja, kot so to bili Sokoli in Orli po češkem zgledu.

Preobrazba jezika je zopet aktualna, trudijo se očistiti in sloveniti jezik, posebno aktivni so Hrvati.
Meni novotvorbe ne ugajajo zmerom, ampak zdaj sem se sprijaznil, ni druge, rabimo jih:
kot so to:
e-mail, computer, cd, player, server, Incoming mail server ...
>
e-pošta, računalnik, zgoščenka, predvajalnik, strežnik, Strežnik za prihajajočo pošto ...

Meni so deloma še tuje, naslednji generaciji ne bodo.

Schengen-visa

 

cence stangjis austriachis
cence stangjis cechis




Jessint a stâ dongje dal confin e rivât il dì dal Schengen, o soi un di chei che
a dovaressin profitâ de gnove situazion a jessi plui libar di movisi ancje a soreli jevât.
Curiôs, o ai decidût di viodi ce che al è sucedût, cumò – ca di nô - si passe il cunfin cence stangjis ae velocitât di 40 chilometris par ore.
Cumò mi pâr ancjemò plui strani che a vivin un dongje l’altri cence imparâ la lenghe dal altri/vicin.
Però no dal dut, chei „dal soreli jevât” i cecs a imparin plui o mancul il todesc, i austriacs invezit no – parcè vevio di imparâlu il cec se ducj al di là dal „cunfin” a fevelin la mê lenghe (a disin)?
O soi pe introduzion des lenghis dal vicin a scuele - obligatori.



Kot takorekoč obmejni prebivalec bi moral s prihodom Schengena imeti neke koristi, prosto pot proti vzhodu.
Radoveden (itak sem imel namen iti čez), sem šel pogledati, kako zadeva v praksi izgleda, ta nova svoboda. Lahko rečem, da gre gladko čez (s približno 40-50 na uro).
Čudno ostaja, da živijo drug zraven drugega, ne da bi znali jezik drugega/soseda.
To seveda ni čisto res, kajti oni z vzhoda, Čehi v tem primeru, znajo jezik soseda, obratno ne, kajti Avstrijci si mislijo, kaj čem se učiti češčine, če oni znajo nemško?
Stara priča, samo čudno, da eni znajo razne jezike, drugi pa komaj angleščino spravijo pod streho.
V glavnem bi moral biti jezik soseda za obmejce obvezen. Eni ga ja že znajo.

santa cola / sveta kola

Prin dal 1945 in Slovenie a cognosserin dome il Sant Nicolau „Sveti Miklavž o Sveti Nikolaj« - vuê invezit o vin trê cun di plui dal vieli »miklavž« ancje il »Dedek Mraz« e il »Božiček«
Dedek Mraz al vignì al puest dal Miklavž-catolic cun la rivoluzion dai partigjans (1945) de Russie, al puarte fin al dì di vuê dons ai fruts a Prindalan, finît il socialisim e benvignût il globalisim e rive in Slovenie ancje la figure amerecane il »Santa Claus« par sloven »Božiček«.
Cumò mi pâr al à vinçût il »Santa« amerecan, grazie a une azion marketing de Coca Cola.
Cui isal il »Santa Claus«? Al è il nestri »Miklavž« emigrât in Americhe.


sveta kola
Pred letom 1945 so v Sloveniji poznali samo „Svetega Miklavža ali Svetega Nikolaja« - danes imamo že tri, poleg starega »Miklavža« še »Dedka Mraza« in »Božička«
Z revolucijo je Dedek Mraz moral nadomestiti cerkvenega Miklavža, kot revolucija tudi on izvira iz Rusije, prinaša darila za Novo leto, s koncem socializma se je pojavil novodobni globalizem, ki je prinesel s seboj ameriški lik »Santa Claus« prevedeno kot »Božiček«.
Prevod je slab, ker »Santa Claus« ni drugi kot naš stari »Miklavž«, ki so ga priseljenci prinesli s seboj v Ameriko, kajti Indijanci ga niso iznajdli.
Zmaguje ameriški »Santa«, zakaj? V glavnem zato, ker ga je leta 1931 v svoji marketinški akciji uspešno širila Coca Cola.

Design di Pieri / Petrov dizajn

La bandiere slovene e je la pome de rivoluzion di 1848, i colôrs blanc-blu-ros a vignirin sielzûts sul congrès panslavistic a Praghe tal 1848 tant che colôrs “uficiâi” dal panslavisim o dai Slâfs.
Al istès congrès e ven precisât ancje il imni unitari par sloven "Hej Slovani" (par furlan “Hej Slâfs”), doprât po dopo tant che imni de Jugoslavie socialiste e ancje te seconde vuere mondiâl tant che imni dal satelit hitlerian la prime republiche Slovache.
Dite cun altris peraulis dutis lis nazions cun lidrîs slavis cence stât de facto in chel timp ancjemò minorancis a ciririn un aleât, in oposizion cul “pangjermanisim” ( o ancje “Alldeutsche Bewegung” une reazion ai vueris napoleonichis cu la smire di screâ une union tra la Austrie e Prussie )
cussì plui o mancul dacuardi a sielzerin la Russie tant che »grant fradi«, cussì la bandiere russe e ven doprade tant che »bandiere slave« e fin al dì di vuê ancje tant che bandiere slovene, slovache, sorbe e v.i.
La bandiere russe invezit e diven de bandiere de Moscovie.
Però, parcè someie la bandiere neerlandese ae bandiere russe?
Il concet de tricolôr cui colôrs pognets lu veve tirât sù dai neerlandês Pieri I il Grant di Russie lavorant intun cantîr navâl tai contôrs di Amsterdam.
Alore: i colôrs a divegnin di Mosche, il design a mieç di Pieri di Amsterdam.

Petrov dizajn
Slovenska zastava je plod marčevske revolucije leta 1848, barve bela-modra-rdeča so na panslovanskem shodu v Pragi leta 1848 določili za barve panslavizma (vseslovansko gibanje) ali enostavno za slovanske barve. Na istem shodu so tudi sprejeli kot „vseslovansko himno“ pesem „Hej Slovani“, ki je bila tako himna Hitlerske zaveznice prve Slovaške republike med drugo svetovno vojno in po vojni socialistične Jugoslavije.
Nedržavni slovanski narodi s Čehi na čelu, torej v položaju manjšine, so iskali zaveznika, tudi kot odgovor na takratni “Pangermanizem” (ali “Alldeutsche Bewegung” odgovor na napoleonske vojne, zgodnja zamisel zedinjenja Avstrije in Prusije v Velikonemško državo), našli so velikega brata v Rusiji, čeprav je ta brat imel tudi kakšno hibo, tlačil je namreč svojega brata Poljaka pa še nekatere druge, tako je služila ruska zastava za vzgled za slovansko in potem so jo prevzemali, eni v nespremenjeni obliki tako Slovenci, Slovaki, Lužiški Srbi, drugi v malce spremenjeni obliki: Čehi, Srbi, Hrvati itd.
Odkod pa ruska? Barve so barve zastave Moskovske kneževine.
Zakaj pa je podobna nizozemski zastavi? Tudi to naj ne bi bilo naključje, trikoloro z vodoravnim razporedom barv naj bi Peter Veliki prinesel z Nizozemske, kjer je delal v neki ladjedelnici blizu Amsterdama, menda kot navadni vajenec.
Torej: barve pridejo iz Moskve, dizajn je pa Petrov.

dì di fieste / praznik

mancul pôre cuant che o sin in doi o in trê o in cent o mil, a voltis e nas une rivoluzion tant che chê dal 23.10.1956 in Ongjarie in fin dut al jere lât a tocs cu la rispueste de armade sovietiche.
Mi domandi se o ves fat part, o pensi forsit di sì, parcè che o soi simpri pront a judâ, ma fin a chel pont?
judâ va ben ma no sintî lis consecuencis su la sô piel?
a son pôcs i erois
e altri,
vuê no si lavore, in Austrie vuê a (o) comemorin la (ex-)neutralitât (la fin de ocupazion de Austrie 26.10.1955).
Di chê strade l’esercit austriac si met in mostre salacor par fa viodi la sô neutralitât pierdude?
La int si met a vaî cuant che cualchidun al innomene l’euro o la UE.
In Gjermanie lu (l’Euro) vevin batiât „Teuro” che al vûl dî „vignût l’Euro dut al è cjâr”


manj se bojimo, ko smo v dvoje, troje ali sto, tisoč, pogosto pride do revolucije kot v madžarskem primeru
23.10.1956, na koncu je šlo vse v pogubo z odgovorom sovjetske armade.
Sprašujem se včasih, če bi jaz v takih revolucijah sodeloval, seveda na strani pravih, ker sem zmerom pripravljen pomagati, ampak do katere mere?
bolj živ kot neživ heroj, bil bi pač zraven, toda držal bi se nekje bolj zadaj, seveda potem bi pa nakladal..
pa kaj se je še zgodilo,
danes se ne dela, Avstrijci praznujejo nevtralnost Avstrije po pridobljeni samostojnosti (26.10.1955), na ta dan se tudi avstrijska vojska pokaže na proslavah nekako kot v bivši Jugi, ko smo imeli dan JNA, saj mislim, da se je tako imenoval.
Ljudje, če govorimo o „glasu ljudstva”, v glavnem na glas ozmerjajo spremembe, tako seveda tudi EU in evro,
v Nemčiji ga kličejo „Teuro”, kar pomeni nekako „draginjar – v smislu prinašalec draginje”.

I camaradis di Žukov / Žukovi soborci

Ai 8 di Mai dal 1945 i prins reparts de Armade Rosse a rivarin a Hollabrunn, dute la regjon a nord di Viene, cussì ancje Hollabrun e fo ocupade dai soldâts sovietics sot il comant dal
maressial ucrain Pavel Semjonovič Rybalko. Rybalko al jere stât une figure leiendarie e paron dai reparts di cjararmâts. Tal 1955 i sovietics a bandonarin Hollabrunn. Tal puest dulà che si cjatarin lis casarmis sovietichis, cumò (e tai ultins agns) a fasin sù gnovis cjasis par fameis cun fruts piçui.
Dome il cimitieri militâr no lu vevin sdrumât a râs, grazie al cimitieri ancje la lenghe russe e je a stâ a Hollabrunn:
la frase seconde si cjate in dutis lis cimitieris militaris sovietichis:
...zdes' pohoroneny bojcy krasnoj armii, otdavšie žizn' za svoju rodinu.
zdes' - achì
pohoroneny – sapulîts
bojcy – combatints
krasnoj – ros
armii - armade
otdavšie – dâts
žizn' – vite
za – par
svoju – sô
rodinu - patrie
..achì a son sapulîts i combatints de Armade rosse, cui che vevin dât la vite pe sô patrie

la lenghe russe: ok
dâ la vite pe patrie: parcè?



Žukovi soborci

8. maja 1945 so prvi oddelki Rdeče Armade vstopili v Hollabrunn, in tudi v celo območje severno od Dunaja in del Dunaja samega. Hollabrunn so zavzeli sovjetski vojaki pod poveljstvom ukrajinskega maršala Pavla Semjonoviča Rybalka. Rybalko je bil legendarni gospodar sovjetskih tankov, ki je pravočasno po uspešni obrambi Moskve poskrbel za povečanja števila tankov.
Leta 1955 so Sovjeti zapustili Hollabrunn. Tam kjer so stale njihove vojašnice, danes gradijo mlade družine hiše.
Samo vojaško pokopališče niso zravnali z zemljo, hvala temu gostimo tudi ruščino:
drugi stavek se najbrž najde na vsakem vojaškem pokopališču:
...zdes' pohoroneny bojcy krasnoj armii, otdavšie žizn' za svoju rodinu.
zdes' - tu
pohoroneny – pokopani
bojcy – borci
krasnoj – rdeče
armii - armade
otdavšie – oddavši - (tudi knjižna slovenščina pozna ta deležnik npr. v besedi »bivši« : oddavši.
žizn' – življenje
za – za
svoju – svojo
rodinu - domovino
..tu so pokopani borci Rdeče Armade, oddavši življenje za svojo domovino

ruščina : ok
darovati življenje za domovino: le zakaj?

l'imni dai cravuats dal Burgenland / Gradiščanska himna

Ivan Vuković, nassût tal 28.2.1876 a Klingenbach (par cravuat Klimpuh), dopo finît la scuele al stramudà a Parndorf (par cravuat Pandrof), dulà al lavorave tant che diretôr di scuele e al jere a stâ dal 1900. Intal 1902 al fondà la prime corâl a Parndorf. Al meteve adun poemis cravuatis, la sô opare plui congnossude e innomenade e je il componiment dal imni dai cravuats dal Burgenland Gradišćanska himna "Hrvat mi je otac" (par furlan „gno pari al è cravuat”. Secont une leiende al veve comprât a Viene il so secont violin par un seglot plen di sonze.


Ivan Vuković, rojen 28.2.1876 v Klingenbachu (hrvaško Klimpuh), po končani šoli se preseli leta 1900 v Parndorf (hrv. Pandrof), kjer prevzame mesto ravnatelja šole. V letu 1902 ustanovi prvi pevski zbor v Pandrofu. Zložil je veliko gradiščanko-hrvaških pesmi, najbolj znana in najslavnejša je kompozicija Gradiščanske himne "Hrvat mi je otac". Če verjamemo pričanju, je kupil na Dunaju svojo drugo violino za sodček svinjske masti.

Trieste qytet ilir? alb. qytet < civitas > furl. citât

Agns indaûr, inmò denant des ultimis inutilis vueris balcanichis, de crisi cossovare, o ai vût a Lubiane la oportunitât di frecuentâ lis oris tignudis dal professôr Rexhep Ismajli, un grant albanolic e politic cossovâr, di jeri e di vuê.
O fevelavin de leterature, de nassite e de formazion de lenghe albanese, de lenghe normalizade, de problemis de normalizazion che a son une vore atuâl ancje ai timps di vuê in Friûl.
Ancje li si doprave un smaneç di grafiis, sore dut dôs variants, il gêc e il tosc. Graziis a la fuarte identitât e cussience di identitât albanese, a rivavin di salvâ la lenghe, cuintri il mâr di influencis slavis, greghis, turchis, talianis..ancje se a fasevin part a religjons diviersis, a jerin ortodos, catolics e musulmans.
L innomenât professôr nus spiegave cu la sô autoritât di studiôs apassionât la sô teorie dal svilup storic de lenghe albanese, la teorie dai lenghiscj e storics albanês, specialmentri ce che al rivuart i leams cu la penisule balcaniche e la cussiclamade cuestion iliriche.
Vuê mi è vignût iniment la sô spiegazion dal non antic "Tergeste" de citât Triest:
Secont lui “Tergeste” al diven dal iliric (albanês) “treg” 'marcjât, place' + sufìs ide. *sthā ‘stâ’ ancje cf. p.e. il non antic «Ladesta, Ladeston » de isule Lagoste (par crauat « Lastovo”) .
I slovens a berlavin, vuê inmò une part de tifoserie di balon slovene "Trst je naš".
I furlans a disin "Triest al jere furlan".
I talians a disin "Trieste è Italia" (almancul cuant che al jere tornât sot la Italie tal 1954).
I todesc a disin (disevin) "Triest ist deutsch".
I austriacs e ongjarês: "Triest/ Trieszt e jere une citât austroongjarese."
E i albanês ce disino?


Ilirski Trst

Pred leti, še pred zadnjimi balkanskimi vojnami, kosovko krizo, sem imel priložnost v Ljubljani obiskovati predavanja slavnega albanologa in politika profesorja Rexhepa Ismajlija.
Vrtelo se je okoli knjiženosti, nastanka albanskega jezika, težavah pri nastanku knjižnega jezika, težave, ki so trenutno aktualne v Furlaniji,
kajti tudi Albanci so tedaj uporabljali (kot v 19. stoletju tudi Slovenci) cel kup različnih pisav, predvsem pa dve različici gegovsko (sever) in toskovsko (jug).
Zahvaljujoč se močni identiteti in zavesti, so Albanci uspeli ohraniti svoj jezik, navkljub slovanskim, grškim, turškim, italijanskim vplivom, četudi so bili po veri neenotni, pravoslavne, muslimanske in katoliške.
Znameniti profesor nam je večkrat govoril o svoji teoriji o zgodovinskem razvoju albanščine, ki se ujema z mnenjem albanskih jezikoslovcev in zgodovinarjev, še posebno glede na zgodovinske povezave z balkanskim polotokom in takoimenovano ilirsko vprašanje.
Danes sem se spomnil razlage starodavnega imena mesta Trst "Tergeste".
V prvem delu naj bi se skrivalo albansko "treg" 'trg' + pripona ide. *sthā ‘stâ’, ki se najde v številnih antičnih dalmatinskih krajevnih imenih, npr. "Ladesta, Ladeston" hrvaško otok Lastovo.
Slovenci pravijo (vsaj so pravili) "Trst je naš",
Furlani "Trst je bil furlanski"
Italijani pravijo "Trieste è Italia" (vsaj leta 1954).
Nemci "Triest ist deutsch"
Avstrijci in Madžari: "Triest/ Trieszt je avstroogrsko mesto."
In zdaj še Albanci?

Tokaj to kaj? Tokaj? To kaj? Ce isal?

Tokaj, tocai, točaj, Tokajský výber 5-putnový, Tokaji aszú 5puttonyos, tokaji bor, токайское вино, tokay wine...
Il non Tocai no si podarà plui doprâ, nancje il non Tocai Friulano, parcè che (a disin) il non Tocai al diven dal ongjarês Tokaj de regjon ongjarese Tokaj.
Ben che vuê si cjate ancje une part de regjon storiche dal Tokaj dentri i confins de Slovachie, cussì ancje i slovacs a àn e varan il dirit di doprâ chest non, si intint, che cheste specie di cooperazion cui slovacs no ur plâs ai ongjarês.

Par gno cont - cui voi di sloven e amì de lenghe furlane – ni mi plâs masse la sielte dal non talian „Tocai Friulano”.
I slovens a dopravin il non “Furlanski tokaj”, cumò ancje in Slovenie no lu puedin plui doprâ, il vin lu clamin cumò “Točaj«. Il non mi faseve ridi pal prin, parcè che la peraule slovene „točaj« e significhe »camarîr«.
Di chê altre bande cualchidun al podarès ancje dî cetant svelts che a son i slovens, par vie il fat che tal forest, dulà no doprin e no dopraran la pipe »č«, a dopraran dome il non »tocaj«, e cussì i slovens a podaran ancje uficialmentri doprâ indevant il non »tocaj«, mintri che i furlans il non »tocai« no – strani, nomo.

Par sierâ il non ongjarês »tokaji« al vûl dî par furlan »tocaiês« o »di Tokaj«, e »tokaji bor« »vin tocaiês, vin di Tokaj«.


Tokaj to kaj? Tokaj? To kaj?

Tokaj, tocai, točaj, Tokajský výber 5-putnový, Tokaji aszú 5puttonyos, tokaji bor, токайское вино, tokay wine...
Ime Tocai se ne bo več uporabljalo, ne ime Tocai Friulano (= furlanski tokaj), da ne bi prišlo do zmede z madžarskim tokajem iz madžarske pokrajine Tokaj.

Danes se nahaja del območja Tokaja znotraj slovaških meja, tako bodo tudi Slovaki imeli pravico naprej uporabljati znamenito ime, tovrstno sodelovanje, se razume, Madžarom ni ravno po volji.
Če bi me vprašali – s slovenskimi očmi in kot prijatelja furlanščine – mi poimenovanje z italijanskim imenom „Tocai Friulano” ni najbolj všeč.

Slovenci so uporabljali ime »Furlanski tokaj«, zdaj so ga po novem krstili z imenom »Točaj«.
Na prvi pogled gre to ime marsikomu na smeh, na drugi pogled se za rešitev skriva zvijača, kajti v tujini ne bodo (vedno) pisali strešice (kot npr. pri imenom Škoda) in bodo preprosto pisali „tocaj«, s tem je na nek način spet doseženo, da se rabi ime, katero so si Madžari le delno uspešno rezervirali zase (in za severnega soseda).
»Tocaj«, namesto k-ja stoji pač c.
Madžarsko ime »tokaji« pomeni po slovensko »tokajski« ali »iz Tokaja«.