Komárom/Komárno www.komarno.sk : smo si tudi ogledali, sicer leži na Slovaškem, živi pa, kot tudi dvojezični napisi kažejo, tu veliko Madžarov. Dvojezičnost se izvaja, vsaj glede na napise, dosledno, v glavnem v precej večji meri kot npr. na Koroškem, če bi Komarno primerjali s Celovcem npr.
Komárom/Komárno www.komarno.sk: o vin stât ancje in Slovachie, la tabele bilengâl e fevele de fuarte presince ongjarese, positîf il fat che ogni scrite ancje reclams o segnalazions di ogni fate a son scritis in dutis lis dôs lenghis par slovac e ongjarês, anzit ti saludin prin par ongjarês, forsit un esempli pai carintians...
Prizor iz Skanzna, vasica iz pokrajine Kisalföld (okolica mesta Győr)
Skanzen: Cjasis de regjon Kisalföld (ator di Győr)
Skanzen: Cjasis de regjon Kisalföld (ator di Győr)
O vin stât par cuatri dîs in Ongjarie a Esztergom e dulintor. Il non Esztergom al è di divignince slave, le vevin clamade la citât in chel timp Strěgom »la vuardie« peraule leade al verp sloven »stražiti« »veâ, stâ sù«, straža »vuardie« salacor par sô buine posizion strategjiche sore la Danau.
Daspò di agns »cence museus« o vin finalmentri visitât ancje cualchi museu, il museu che mi à plasût di plui si cjate su la strade di Sztaravoda (viôt il biel non di divignince slave, sloven: »stara« »viele« + »voda« »aghe«) dongje de citât Szentendre.
Il museu »Skanzen« al è un gran muzeu etnografic al viert. La idee di chest tip di museu a viert di mostrâ la vite dai nestris vons intun mût realistic-reâl al plui pussibil cun riconstruzions precisis e diven de Svezie dulà che al fo metût adun tal 1891 il prin museu etnografic a viert il »Skansen« (viôt www.skansen.se ) a Stockholm.
Il Skanzen ongjarês www.skanzen.hu (che si scrîf daûr de pronunciazion daûr la peraule svedese) al presente riconstruzions di diviers tips di borcs ongjarês, p.e. un borc de regjon »Alföld« la grande bassure a soreli jevât cun lis sôs cjasis lungjis di plui di 50 metris cu la cjalcine blancje e cul tet tipic di stranc. Robe ugnule e jere il »rétes« il strudel ongjarês (il Strudl no lu vin cjatât fûr i austriacs, lu vevin cjapât dai ongjarês e turcs dal timp dai grandis vueris cuintri i turcs). Lu preparin intune pecarie riconstruide, alore dut tant che se si cjatassin tal an 1850 (la peraule furlane pecarie forsit mancul doprade in Friûl e diven dal sloven »pekarija« dal verp »peči«).
E lu dîs pardabon ancjemò une volte no ai mangjât mai une robe tant buine – une delizie! E lu dîs jo che no soi propit un amî dai dolçuts!
Se tu vûs viodi dut ti coventaran almancul doi dîs, cun fruts e famee a vuelin ancjemò di plui, cussì o tornarìn di sigûr une altre volte.
Daspò di agns »cence museus« o vin finalmentri visitât ancje cualchi museu, il museu che mi à plasût di plui si cjate su la strade di Sztaravoda (viôt il biel non di divignince slave, sloven: »stara« »viele« + »voda« »aghe«) dongje de citât Szentendre.
Il museu »Skanzen« al è un gran muzeu etnografic al viert. La idee di chest tip di museu a viert di mostrâ la vite dai nestris vons intun mût realistic-reâl al plui pussibil cun riconstruzions precisis e diven de Svezie dulà che al fo metût adun tal 1891 il prin museu etnografic a viert il »Skansen« (viôt www.skansen.se ) a Stockholm.
Il Skanzen ongjarês www.skanzen.hu (che si scrîf daûr de pronunciazion daûr la peraule svedese) al presente riconstruzions di diviers tips di borcs ongjarês, p.e. un borc de regjon »Alföld« la grande bassure a soreli jevât cun lis sôs cjasis lungjis di plui di 50 metris cu la cjalcine blancje e cul tet tipic di stranc. Robe ugnule e jere il »rétes« il strudel ongjarês (il Strudl no lu vin cjatât fûr i austriacs, lu vevin cjapât dai ongjarês e turcs dal timp dai grandis vueris cuintri i turcs). Lu preparin intune pecarie riconstruide, alore dut tant che se si cjatassin tal an 1850 (la peraule furlane pecarie forsit mancul doprade in Friûl e diven dal sloven »pekarija« dal verp »peči«).
E lu dîs pardabon ancjemò une volte no ai mangjât mai une robe tant buine – une delizie! E lu dîs jo che no soi propit un amî dai dolçuts!
Se tu vûs viodi dut ti coventaran almancul doi dîs, cun fruts e famee a vuelin ancjemò di plui, cussì o tornarìn di sigûr une altre volte.
V Esztergomu in ...
Bili smo kot omenjeno na izletu na Madžarskem v Estergomu, po hrvaško Ostrogon, ime je v glavnem slovanskega izvora in je povezano z glagolom »stražiti« prvotno ime: Strěgom (»stražarnica«).
Po letih brez pravih muzejskih obiskih, smo si ogledali kar nekaj muzejev, tako tudi »Skanzen« muzej na prostem na cesti »Sztaravoda« (od »stara voda«) blizu Szentendreja. Zamisel prikazati nekdanje življenje s pomočjo rekonstruiranih naselij je uvožena iz Švedske, kjer so prvi muzej te vrste odprli že leta 1891 v Stockholmu.
Madžarski »Skanzen« (ime pride švedskega »Skansen«) prikazuje natančne rekonstrukcije madžarskih naselij iz vseh pokrajin, npr. dolge (do 50 metrov) z apnom pobeljene panonske hiše pokrite s slamo. Edinstven je bil pri vsem tem »rétes« po prekmursko »retaš« tako jabolčni kot tudi višnjev zavitek, poskusil sem seveda oba, to je madžarski zavitek ali predhodnik avstrijskega štrudljna. Avstrijci te sladice niso iznašli, pač pa je prišla v času turških vojn preko Madžarov na Dunaj.
Po letih brez pravih muzejskih obiskih, smo si ogledali kar nekaj muzejev, tako tudi »Skanzen« muzej na prostem na cesti »Sztaravoda« (od »stara voda«) blizu Szentendreja. Zamisel prikazati nekdanje življenje s pomočjo rekonstruiranih naselij je uvožena iz Švedske, kjer so prvi muzej te vrste odprli že leta 1891 v Stockholmu.
Madžarski »Skanzen« (ime pride švedskega »Skansen«) prikazuje natančne rekonstrukcije madžarskih naselij iz vseh pokrajin, npr. dolge (do 50 metrov) z apnom pobeljene panonske hiše pokrite s slamo. Edinstven je bil pri vsem tem »rétes« po prekmursko »retaš« tako jabolčni kot tudi višnjev zavitek, poskusil sem seveda oba, to je madžarski zavitek ali predhodnik avstrijskega štrudljna. Avstrijci te sladice niso iznašli, pač pa je prišla v času turških vojn preko Madžarov na Dunaj.
