la idee di tornâ mai / vrnitev na svetega nikoli

Il teme al rivuarde la nestre regjon comun, il Friûl e ancje la Slovenie.
Prin la domande ce ise la diference tra emigrazion e imigrazion?
La Emigrazion e je soredut il stât di scugnî lâ, te plui part dai câs cence la possibilitât di sielzi, la imigrazion e je la istesse robe dome cuntune conotazion un ninin plui negative te percezion de int, il stât atîf cu la possibilitât di sielzi, rivâ a un puest cu la idee di vê vantaçs economics.
Slovens e furlans a vevin lassât il lôr paîs plui che une volte, prin par lâ in Americhe, tal dopovuere o vevin prin la emigrazion politiche in Argjentine tal 1947 – cressût in Argjentine ancje il Ex-Prin Ministri de Slovenie Bajuk, plui tart tai agns Sessante e Setante al tache il gastarbeiterisim dopo il contrat todesc-jugoslâf a batin il tac tor di 50000 slovens pe Gjermanie, altris pe Svezie, Austrie e Suizare, i furlans a sielzin lis solitis destinazions, ma ancje i paîs francofons, la France, Belgjo.
Se si met a confront la migrazion in Europe e la situazion dai e-i-migrants, i esperts a disin che il plui positîf al è/jere il model svedês. Secont me positîf ancje l'esempli dal Ex-Berlin di bonât ocupât, cu lis sôs zonis militaris e civilis francesis, americanis o britanichis, o feveli par mê esperience personâl, al veve alc di un clime internazionâl, Berlin di bonât in chel timp al jere une isule politiche, une citât che ognidun al clamarès vulintîr la “nestre” citât, e no jere la citât dome dai todescj. Magari cussì no vuê dut al è gambiât, Berlin nol è plui une isule al è deventât di gnûf cjâf-lûc.
In Americhe o vevin une specie di clâf etniche pe imigrazion in vigôr ancjemò prin de seconde vuere mondiâl, vuê o podìn fevelâ di rassisim sociâl, il sisteme di fortificazion de Europe o Nord Americhe no mi pâr masse democratic, si cirin dome chei che a àn la scuele, bêçs evi.
Ma o vin ancje une migrazion interne, dentri des grandis fortificazions, cussì p.e. tal 2007 plui di 160.000 todescj a àn lassât il lôr paîs.
Al è un fat psicologjic che chei che a vevin lassât la sô patrie cu la idee di vuadagnâ bêçs par fâsi sù une cjase, gnove esistence, buteghe e.v.i. no tornin plui. Parcè? E scuasit ducj a jerin partîts cu la idee di tornâ dopo 2-3 agns.


vrnitev na svetega nikoli

Vprašanje, kaj je razlika med emigracijo in imigracijo. Emigracija je izselitev, imigracija pa priselitev ali vselitev.
V bistvu je to eno in isto, čeprav ko slišimo za emigracijo, se zadeva mogoče sliši bolj pozitivno, kajti nekdo je moral zapustiti dom, ne da bi pri tem imel, ne krivde, ne možnosti izbire, pač revež, saj so že v starodavnem času razpošiljali posameznike za kazen. Imigracija pa se veže prej z aktivno izbiro in ekonomsko prednost.
Slovenci in Furlani so stalno zapuščali domovino v raznih obdobjih, delež izseljencev je nad 10 odstotkov v določenih predelih še precej višji npr. Prekmurje, Dolenjska ali pa furlanska Karnija, če primerjamo npr. s sosednjo Avstrijo, tam takega izseljavanja ni bilo (z izjemo Gradiščanske, ki pa je bila zgodovinsko vedno madžarska). Najprej se je šlo v Severno Ameriko, po drugi svetovni je večina Slovencev izbrala okoli 50000 Zahodno Nemčijo, večjo število še Švedsko, Avstrijo in Švico, Furlane je vleklo bolj v francoske dežele, Francijo, Belgijo.
Če primerjamo migracijsko situacijo v Evropi, ni bilo nikjer prave politike na to, najboljša naj bi bila še situacija na Švedskem, iz lastnih izkušenj lahko pritrdim pozitivno oceno tudi za Zahodni Berlin. Zahodni Berlin je bil vse do padca zidu vedno drugačen kot ostala Nemčija, obstajala je neke vrste berlinske identitete, ljudje so se ne glede na ozadje počutili Berlinčane. Zahodnega Berlina z vidno prisotnostjo zaveznikov ni več, žal!
V Ameriki so zgodaj uvedli etnični ključ, torej imigracija iz želenih držav, danes ni več etničnega ključa, danes gledajo ne samo v Ameriki, tudi v drugih utrdbah, po tem kaj konkretno rabijo, izobrazba ali denar. Gredo pa tudi iz ene »utrdbe« v drugo, tako je npr. samo v letu 2007 več kot 160.000 Nemcev zapustilo Nemčijo za Kanado, Norveško, Avstralijo, Brazilijo itd.
Psihološko dejstvo je, da če se odločiš in odideš s kratkoročnim ciljem toliko zaslužiti, da bi zadoščevalo za hišo ali za kako večjo investicijo, je malo verjetno, da se boš sploh kdaj vrnil.

santa cola / sveta kola

Prin dal 1945 in Slovenie a cognosserin dome il Sant Nicolau „Sveti Miklavž o Sveti Nikolaj« - vuê invezit o vin trê cun di plui dal vieli »miklavž« ancje il »Dedek Mraz« e il »Božiček«
Dedek Mraz al vignì al puest dal Miklavž-catolic cun la rivoluzion dai partigjans (1945) de Russie, al puarte fin al dì di vuê dons ai fruts a Prindalan, finît il socialisim e benvignût il globalisim e rive in Slovenie ancje la figure amerecane il »Santa Claus« par sloven »Božiček«.
Cumò mi pâr al à vinçût il »Santa« amerecan, grazie a une azion marketing de Coca Cola.
Cui isal il »Santa Claus«? Al è il nestri »Miklavž« emigrât in Americhe.


sveta kola
Pred letom 1945 so v Sloveniji poznali samo „Svetega Miklavža ali Svetega Nikolaja« - danes imamo že tri, poleg starega »Miklavža« še »Dedka Mraza« in »Božička«
Z revolucijo je Dedek Mraz moral nadomestiti cerkvenega Miklavža, kot revolucija tudi on izvira iz Rusije, prinaša darila za Novo leto, s koncem socializma se je pojavil novodobni globalizem, ki je prinesel s seboj ameriški lik »Santa Claus« prevedeno kot »Božiček«.
Prevod je slab, ker »Santa Claus« ni drugi kot naš stari »Miklavž«, ki so ga priseljenci prinesli s seboj v Ameriko, kajti Indijanci ga niso iznajdli.
Zmaguje ameriški »Santa«, zakaj? V glavnem zato, ker ga je leta 1931 v svoji marketinški akciji uspešno širila Coca Cola.

Design di Pieri / Petrov dizajn

La bandiere slovene e je la pome de rivoluzion di 1848, i colôrs blanc-blu-ros a vignirin sielzûts sul congrès panslavistic a Praghe tal 1848 tant che colôrs “uficiâi” dal panslavisim o dai Slâfs.
Al istès congrès e ven precisât ancje il imni unitari par sloven "Hej Slovani" (par furlan “Hej Slâfs”), doprât po dopo tant che imni de Jugoslavie socialiste e ancje te seconde vuere mondiâl tant che imni dal satelit hitlerian la prime republiche Slovache.
Dite cun altris peraulis dutis lis nazions cun lidrîs slavis cence stât de facto in chel timp ancjemò minorancis a ciririn un aleât, in oposizion cul “pangjermanisim” ( o ancje “Alldeutsche Bewegung” une reazion ai vueris napoleonichis cu la smire di screâ une union tra la Austrie e Prussie )
cussì plui o mancul dacuardi a sielzerin la Russie tant che »grant fradi«, cussì la bandiere russe e ven doprade tant che »bandiere slave« e fin al dì di vuê ancje tant che bandiere slovene, slovache, sorbe e v.i.
La bandiere russe invezit e diven de bandiere de Moscovie.
Però, parcè someie la bandiere neerlandese ae bandiere russe?
Il concet de tricolôr cui colôrs pognets lu veve tirât sù dai neerlandês Pieri I il Grant di Russie lavorant intun cantîr navâl tai contôrs di Amsterdam.
Alore: i colôrs a divegnin di Mosche, il design a mieç di Pieri di Amsterdam.

Petrov dizajn
Slovenska zastava je plod marčevske revolucije leta 1848, barve bela-modra-rdeča so na panslovanskem shodu v Pragi leta 1848 določili za barve panslavizma (vseslovansko gibanje) ali enostavno za slovanske barve. Na istem shodu so tudi sprejeli kot „vseslovansko himno“ pesem „Hej Slovani“, ki je bila tako himna Hitlerske zaveznice prve Slovaške republike med drugo svetovno vojno in po vojni socialistične Jugoslavije.
Nedržavni slovanski narodi s Čehi na čelu, torej v položaju manjšine, so iskali zaveznika, tudi kot odgovor na takratni “Pangermanizem” (ali “Alldeutsche Bewegung” odgovor na napoleonske vojne, zgodnja zamisel zedinjenja Avstrije in Prusije v Velikonemško državo), našli so velikega brata v Rusiji, čeprav je ta brat imel tudi kakšno hibo, tlačil je namreč svojega brata Poljaka pa še nekatere druge, tako je služila ruska zastava za vzgled za slovansko in potem so jo prevzemali, eni v nespremenjeni obliki tako Slovenci, Slovaki, Lužiški Srbi, drugi v malce spremenjeni obliki: Čehi, Srbi, Hrvati itd.
Odkod pa ruska? Barve so barve zastave Moskovske kneževine.
Zakaj pa je podobna nizozemski zastavi? Tudi to naj ne bi bilo naključje, trikoloro z vodoravnim razporedom barv naj bi Peter Veliki prinesel z Nizozemske, kjer je delal v neki ladjedelnici blizu Amsterdama, menda kot navadni vajenec.
Torej: barve pridejo iz Moskve, dizajn je pa Petrov.

Prekmurski

cartel bilengâl sloven / ongjarês

Il17 di Avost e je la fieste nazionâl slovene che e ricuarde il fat che 17.8.1919 il Prekmurje (par furlan al di là de aghe Mure) al fo assegnât al Ream SHS (par sloven: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev o par furlan il ream dai serps, cravuats e slovens) che al deventà plui tart cul 3.10.1929 il Ream di Jugoslavie.
I 900 agns sot de Ongjarie a àn lassât olmis, i slovens o i "Prekmurci" di al di là de aghe a doprin la lôr lenghe, un lengaç cuntun vocalisim influençât dal ongjarês, tant che i ongjarês a cognossin lis vocâls ü e ö, p.e. dünoti ’bati’, vöni ’fûr’, e cun plui di mil peraulis di divignince ongjarese:
p.e.
čunta ’vuès’ < ongj. csont
gezero 'mil' < ongj. ezer
labda ’bale’ < ongj. labda
labuška ’cit, pignate’ < ongj. lábos
lakat ’sieradure’ < ongj. lakat
legvar 'confeture’ < ongj. lekvár
pincejr ’ camarîr, chelar’ < ongj. pincér

o calcs semantics e sintatics dal ongjarês, p.e.
ongj. rá jönni > gor priti 'cjapâ sù, aciertâ'; ongj rá 'su, sù' = gor + jönni ’rivâ’ = priti

Ma il lengaç al à conservât (tant che il rosean) peraulis arcaichis slovenis, che tal rest dal teritori sloven no lis cognossin plui.
p.e. gučati < dal verp arcaic 'golčati', "fevelâ",
cul svilup ol > u: golčati > gounčati > gučati tant che p.e.: dugo 'a dilunc, dopomai' < dolgo
la coniunzion »no« (< ino) 'e'
il lengaç al à conservât ancje il duâl tal feminin, e te flession verbâl –ve:
midve delave '(dôs feminis) o lavorìn'
In Prekmurje ducj a doprin la lôr lenghe mari ancje te vite uficiâl, però la lenghe no je deventade une lenghe uficiâl.
Il furlan al è une lenghe literarie e lenghe uficiâl, ma il furlan no lu doprin masse.
Il prekmurski nol è uficiâl, ma la int lu dopre.



17. avgust je slovenski praznik v spomin na priključitev Prekmurja 17.8.1919 kraljevini SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev), kasneje 3. oktobra 1929 preimenovana v kraljevino Jugoslavijo.
900 let življenja znotraj madžarske države je pustilo sledove, Prekmurci uporabljajo svoj jezik, vokalizem s svojimi üji, öji (npr. dünoti ’udariti’, vöni ’zunaj’) spominja na madžarski, več kot tisoč besed je prevzetih neposredno iz madžarščine,
npr.
čunta ’kost’ < madž. csont
gezero 'tisoč' < madž. ezer
labda ’žoga’ < madž. labda
labuška ’lonec’ < madž. lábos
lakat ’ključavnica’ < madž. lakat
legvar 'marmelada' < madž. lekvár
pincejr ’natakar’ < madž. pincér

mnogo je tudi kalka (prevedenega po vzorcu) iz madžarščine:
madž. rá jönni > gor priti 'ugotoviti'
madž. rá = gor + jönni = priti

Jezik je, predvsem zaradi svoje obrobne lege podobno kot rezijanščina, koroška narečja, ohranil mnogo starega, kar je drugod šlo v pozabo npr.
npr. gučati < iz starejšega golčati ’govoriti', z razvojem ol > u: golčati > gounčati > gučati kot npr. dugo < dolgo.
veznik no (stprekm. ino) 'in'
dobro je ohranjena dvojina v ženski sklanjatvi,
in pri glagolu ženski spol stara končnica –ve: midve delave, midve razturave, te razlagave ka delave..
Furlanščina je književni in uradni jezik, "skrivnost" Furlanov je, da ga (kaj dosti) ne rabijo.
Prekmurski ni uradni (samo v protestantski cerkvi), toda narod ga pridno rabi.