i ultins monolengâi / zadnji enojezični

András a Palme / András v Palmanovi

Daspò une polse o lu clamarès miôr un trening intensîf-olimpic de lenghe furlane realizât sot la cjâf-direzion dal brâf furlan i servizis turistichis a jerin ducj includûts ancje un plasê par me il fat di vê fevelât par furlan tant che mai. - un gran hvala!

Alore o torni a scrivi alc a rivuart de lenghistiche, mi vignive iniment cheste teorie:
»Il bilenghisim al podarès ancje copâ une lenghe piçule.«

Une teorie provocative, o savìn ducj che il bilenghisim o cognossi plui di une lenghe e je une robe dome naturâl cognossude dapardut pal mont, anzit une robe une vore utile, infin ancje jo o soi cressût cun dôs lenghis a bande dal sloven o ai fevelât za di frut ancje il todesc e cumò infin o soi a stâ cun trê lenghis ancjemò cul ongjarês – e cence vê problemis cu la salût :).
Cemût?
Se ducj i membris di une comunitât p.e. i furlans a fevelin ancjemò une altre lenghe un pidgin, o une lingua franca, o disìn in Friûl il talian in Slovenie tal timp de ex-YU il serp-cravuat, la lenghe primarie e piert il so valôr di jessi mieç di comunicazion sine qua non al devente cussì planchin planchin mieç di identificazion e plui indevant cul timp une olme focloristiche.
Daspò la seconde vuere mondiâl and'jerin ancjemò personis soredut in Cjargne che a jerin monolengâi ven a dî che a fevelavin dome il furlan e nuie altri (il numar dai monolengâi talians invezit al va sù di corse), vuê mi pâr che no'nd è plui nissun - se no mi sbagli.
Par coltivâ une specie di monolenghisim tu âs bisugne di un teritori plui o mancul dispartât che al à dut che ti coven val a dî un stât (p.e. la Slovenie) o un teritori autonom (Catalogne, o la Suizare francese tancj che no fevelin il todesc p.e.) o dispartât tant che la minorance ongjare in Transilvanie o in Cjargne 60 agns indaûr.

zadnji enojezični

Splošno dvojezično stanje lahko ogroža majhne jezike.
To zveni čudno, kajti dvojezičnost je nekaj zelo dobrega in naravnega, saj je skoraj večina ljudi na svetu na nek način dvojezična, tudi jaz sem eden izmed takih trenutno imam v rabi celo tri naenkrat – in to brez posledic za zdravje.
Kako poteka ta zadeva?
Če vsi člani neke skupnosti, npr. Furlani ali Slovenci znajo poleg svojega še kak drug jezik, nek splošno sporazumevalni, v Furlaniji italijanski v bivši Jugoslaviji srbohrvaški ali v Afriki kak pidgin, lingua franca, potem prvotni jezik tako izgubi svojo osnovno funkcijo kot sporazumevalno sredstvo sine qua non, spreminja se počasi v sredstvo za identifikacijo in sčasoma v folklorni dodatek.
Po drugi svetovni vojni je ostalo le še nekaj furlansko enojezičnih oseb v gorski Karniji, danes menda ni nobenega več.
Da bi prvotna enojezičnost obstala, bi potrebovali ločeno osameljeno ozemlje, ki prebivalcem nudi vse, kar rabi, to je npr. oblika države kot Slovenija ali avtonomno ozemlje (Katalonija, francoska Švica) ali odmaknjeno nemešano ozemlje kot v primeru madžarske manjšine v Romuniji.

“esperanto “o cui che al spere / “esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa”

Vuê sul podcast de Radio Slovenie – biele robe tirâ jù ce che ti smeche scoltâ seont il tô gust e voie - o ai sintût opinions interessantis (une discussion) su la cuistion doprâ o no doprâ l´inglês tes universitâts in Slovenie.
Un teme fûr dal timp.
Une discussion sul futûr de lenghe slovene cun dutis lis pôris tipichis. I sloveniscj la viele vuardie de lenghe slovene nus visin che o vin di bandî l'inglês e molâ lis lezions par inglês. Par meti adun e tignî in vite la terminologjie slovene o scugnìn difindi la lenghe slovene intes universitâts cuintri la influence de terminologjie inglese internazionâl.
Alc di simil o vin let sul blog de Ninine, la archeologhe furlane, cul titul »Lezions par inglês«, i parês a jerin ducj positîfs, ancje il gno, jo o ai cjatât che al sedi une buine idee ancje doprâ l'inglês.
Impuartant al è cence dubi cognossi e imparâ la terminologjie e il mût di scrivi internazionâl, se tu vûs publicâ alc al nivel internazionâl no ti reste altri che no doprâ l'inglês.
Un esempli: agns indaûr o ai metût adun un dizionari etimologjic de lenghe albanese in lenghe slovene, se o ves doprât l'inglês il public potenziâl al sarès plui grant e si cjatarès ancje cualchi letôr. O un altri esempli il gno dizionari o gramatiche furlane par sloven. Jo o ai decidût doprâ il sloven ancje par meti a confront o meti adun doi amîs piçui.
La lenghe plui grande e à il public plui grant.
Cheste e je ancje une des resons, parce o cjatìn dome pôcs furlans che a sielzin il furlan cuant che a vuelin tocjâ o presentâsi denant di un public grant (p.e. nuie cotidians par furlan).
E cumò il pont negatîf di dute cheste storie.
Noaltris che o fevelin une lenghe no-inglese, si cjatìn intune posizion disavantazose in confront a chei che a fevelin dome l'inglês.
L'avignî?
L'inglês al deventarà une specie di lenghe mari di ducj.
O pensi che planc a planc ancje »i grancj« todescj, talians, francês, spagnûi a deventaran almancul bilengâi inglês + la lôr lenghe, noaltris invezit almancul trilengâi i furlans cul talian, e i slovens cul cravuat.
Il mont inglês al reste privilegjât. La idee dal esperant – dome un sium idealistic.

“esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa” prim. lat. Sperare, Fr espérer, Sp esperar,

Govorci majhnih jezikov so v neenakopravnem položaju, objavljati moraš hočeš nočeš v angleščini, torej spet moraš-hočeš-nočeš potrebuješ pomoč, kdo že zna kvalitetno prevajati v angleščino.
V bodoče?
Znanje angleščine se bo nekako dvignilo na raven dodatnega maternega jezika, tako da bodo tudi »veliki« Nemci, Italijani, Francozi itd postali dvojezični, medtem ko oni manjši, kamor spada seveda tudi slovenščina, bodo vsaj trojezični.

Grancj e piçui / Veliki in majhni

Un dai problems di base cuant che si fevele des relazions minorance maiorance e je che la maiorance no fevele la lenghe de minorance.
Chest al è vêr in Friûl in Austrie, ma ancje in Slovenie. Une specie di universalisim, parce pierdi energjie cuntune robe mancul impuartante intun mont cence timp?
In Slovenie la situazion e je miore ce che al rivuarde la lenghe taliane, i slovens di Cjaudistrie o Gurize a fevelin ancje il talian, in Prekmurje invezit, une provincie storiche ongjarese, i slovens no fevelin l’ongjarês.
La diference e je di gnûf o come al solit il status de lenghe taliane viers il status plui bas de lenghe ongjarese, purtrop vuê dispès il status al è chel che al decît cuale lenghe doprâ. Secui indaûr a jerin i protagonsiscj il grêc e il latin, daspò a vignivin il francês e l'inglês.
Un esempli de vite di ogni dì, se tu fevelis cul to frut par turc intun supermarcjât austriac la int ti cjale di brut, se invezit tu dopris il francês ti cjalin cun interès, anzit une volte o ai viodût chest:
un frut al fevelave cu sô mari par francês, a bande di chest il frut al fevelave ancje par todesc alore al jere bilenghâl: la reazion de int ator e jere: ce biel, ce brâf, viôt ce biel che al fevele par francês! ..une laudatio cence fin.
Tal istès negozi dome a uns metris lontan dal frut nomenât prin si cjatave une mame turche e un frut che al fevele par turc, la reazion de int e jere dal dut une altre. A disin parcè no fevelin par todesc, o sin in Austrie e chi si fevele par todesc. etc etc.
Dut câs, in gracie de gnove situazion gjeopolitiche si pues dî che mai come cumò al è stât tant interès pe lenghe slovene ancje in Friûl, ma ancje in Carinzie.
Magari cussì no si cjate pôc, se si vûl imparâ il sloven, a coventaressin plui cors e libris eletronics se no altri almancul in lenghe inglese, forsit ancje cun videos e mp3.

O ai sintût di un gnûf progjet
http://www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp

une specie di "e-imparâ"o ancje chi alc par inglês de mê viere universitât di Lubiane

http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/

par todesc : però al è ben fat

http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ salacor imparâ in Slovenie http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=enghttp://www.centerslo.net/o in Cjaudistrie:http://www.zrs-kp.si/EN/tecaji.htm



Veliki in majhni

Osnovnega pomena je pri ohranjevanju manjših jezikov, vprašanje, ali se je večina pripravljena učiti majhnega, manjšinskega jezika. Če gre za majhni jezik, ki ne prinaša kakih konkretnih prednosti, potem ponavadi večina ni naklonjena.

Kot primer si poglejmo razliko med Koprom in Lendavo recimo. Na obali kot na sploh na Primorskem dosti Slovencev zna tudi italijansko, tudi mlajši, medtem ko znanje madžarščine pri Slovencih v Prekmurju ni do te mere razširjeno.
Tu je očitno razlika v statusu, status jezikov se spreminja, francoščina in angleščina imata nedvomno visoki, če ne najvišji status.
Spomnim se zanimivega primera iz vsakdanjega življenja, ki se seveda nanaša na avstrijsko okolje, lahko bi se pa odvil z drugimi jeziki in udeleženci, kjerkoli na svetu.
Če z otrokom govoriš v nekem podeželjskem supermarketu po turško, te gledajo po strani, če pa bo ista oseba, seveda nekoliko kasneje, pred drugim občinstvom uporabljala recimo francoščino, se bodo z zanimanjem in radovednostjo obrnili proti tebi.
Prav to sem lahko opazoval, ko sem med službo skočil v trgovino na sendvič. Stal sem v dolgi vrsti pred blagajno v neki avstrijski samopostrežni.
Tik za mano je stala neka damsko oblečena mamica s predšolskim otrokom. Mamica sprašuje otroka nekaj v francoščini, otrok ji odgovarja delno v francoščini, delno v nemščini. Jaz sem si mislil, no ali je mamica francozinja ali pa domačinka, ki bi rada, da se otrok nauči še francoščine. Pred mano je stal nek starejši par. Oba sta se ozrla nazaj in pohvalila mamico in otroka, češ poglej, kako lepo, da se otrok uči francoščine, res lepo, da ga mamica uči itd. itd. v glavnem padalo je hvalospevov. V tej isti trgovini samo nekaj metrov stran, na drugi strani, nekaj minut prej, ko sem prebiral zelenjavo in banane, je stala neka druga mamica s svojim ravnotako predšolskim detetom z edino razliko, da je tu pogovor potekal v turščini. Tu ni bilo pohvale, pač pa tihe opazke, zakaj ne govorijo s svojimi otroci po nemško, kajti to bi bilo pametneje tu v Avstriji itd. itd.
No v glavnem se je status slovenščine dvignil, samo žal ni ravno pravega obilja, kar se tiče ponudbe učbenikov:

Tu je nekaj povezav:
http://www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/(po nemško)
http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ (o učenju v Sloveniji) http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=eng

http://www.centerslo.net/

http://www.zrs-kp.si/EN/tecaji.htm

La »acció normalitzadora » / katalonska akcija

Il model pe lenghe furlane al è cence dubi - ricognossût e dividût di ducj - la lenghe catalane. La lenghe catalane tant che storie di sucès e model pes dutis lis lenghis regjonâls.
Ce ise une “lenghe regjonâl”?
La lenghe regjonâl e je une lenghe fevelade de gran part de popolazion dentri di une regjon.
Alore , nol è just doprâ simpri il tiermin „lenghe di minorance“,”minorance” al vûl di alc che al è subordinât cuntun valôr piçul, forsit al coventarès cjatâ fûr gnovis definizions.
Lamuela e altris a àn partecipât ae normalizazion dal furlan e di altre bande linguiscj furlans a visitin la Catalogne e vicevierse di gnûf catalans a visitin il Friûl almancul di ce che o ai savût leint e cjalant lis fotos publicadis sul blog di Christian.
Il »català« al è une »lenghe di puint« (llengua-pont) tra la galo- e iberoromanie.
Il periodi daspòfranco al à vût un disvilup une vore positîf, vuê la mieze popolazion e sa scrivi par catalan, si trate de gjenerazion nassude e cressude dopo Franco. No cussì i viei – semplicementri no vevin mai vût la possiblitât di imparâle e lis fameis vignudis di fûr – il probleme de mobilitât moderne.
La storie di sucès e je une storie de normalizazion (normalització) e planificazion linguistiche, peraulis che a vegnin dopradis une vore dispès ancje di autôrs furlans.

La “acció normalitzadora”:
- 90 % del insegnament tes scuelis par catalan
- insegnament tes universitâts par catalan
-ducj i impleâts dal servizi public a scuegnin savê il catalan

L´utlin fat al à provocât tai ultins agns un vêr boom di certificâts di catalan e di gnovis scuelis che a insegnin la lenghe catalane.
La azion »normalizadore« mi pâr il program just ancje pal furlan cu la prioritât numar 1 »scuele« e subit dopo di gnûf »scuele« e »fruts«.
Viodût il boom catalan si pues pronosticâ almancul la creazion di gnûfs puescj di vore (pai puars lenghiscj!)

Interessant a son i »fatôrs de vitalitât di une lenghe«:

Us prei di rispuindi aes domandis:

1) fatôrs gjeografics e demoscopics
Il numar dai fevelants:
densitât dai fevelants:
- ûs privât de lenghe / a cjase : xx %
- ûs te scuele : xx %
densitât gjeografiche dal teritori:
situazion sociâl dai fevelants:
mobilitât / urbanitât:
etât dai fevelants:

b) fatôrs sociâi:
lealtât e fedeltât ae lenghe:
funzion pe identitât (lenghe / identitât):
contats cu la popolazion no-furlane: (p.e. matrimoni miscliç):

c) fatôrs culturâi:
si dopre – pardabon - la lenghe
-in ogni situazion sociâl ?
Glesie?, scuele ? bar? discoteche? parlament? siôr/puar?
Literature?
Mediis?

d) situazion juridiche
tutele ?
status de lenghe uficiâl?
politiche / planificazion linguistiche?

e) lenghe
normalizazion: standard vs. varietâts?
ûs de lenghe standard?
monolenghisim, bilenghisim, plurilenghisim?

katalonska akcija

Vzor za uspeh nekega regionalnega jezika je katalonščina.
Regionalni jeziki so jeziki, ki so v določeni regiji večinski, čeprav znotraj cele države štejejo za manjšinske. Pri standardizaciji furlanščine so sodelovali zato tudi Katalonci, Katalonec Lamuela velja celo za očeta veljavnega uradnega pravopisa.
Izvoz katalonskega uspeha torej. Katalonščina je velja za jezikovni most (llengua-pont) med galo in iberoromansko skupino. Pofrankovsko obdobje kaže zelo pozitivni razvoj, danes že polovica katalonskega prebivalstva »obvlada« uradno katalonščino, (zna pisati v katalonščini), ko je vladal še Franko, se je to število gibljalo blizu nule, saj je bila raba v javnem življenju prepovedana.
V glavnem samo starejša generacija in priseljenci še niso do konca katalonizirani.
Uspeh sloni na postopku ali prijemu, ki ga imenujejo Katalonci
“acció normalitzadora” akcija standardizacije in uvajanja v javno življenje:
- 90 % šolskega pouka poteka v katalonščini
- predavanja na univerzi v katalonščini
- javni uslužbenci morajo položiti izpit iz katalonščine
Prav zadnje je sprožilo povečano potrebo po jezikovnih tečajih, če drugega tovrstna politika prinaša nam jezikoslovcem, ki smo pogosto brez prave zaposlitvene možnosti, delovna mesta.

Il gambiament di lenghe (code-switching) / menjava koda

In rivuart aes situazions o miôr condizions dal ûs de lenghe di minorance, i sociolenghiscj (o almancul lu disarès jo) a fevelin di trê tips:
1 - al dopre la sô lenghe mari dome in situazions ecezionâls (rituâi, glesie, alcul, ..)
2 - al dopre la sô lenghe mari dome tai câs cuant che si cjate in presince dai "siei" (de minorance), invezit cuant che si cjate dongje di cualchidun che nol capìs la lenghe al dopre daurman la lenghe di maiorance.
3 - al dopre la sô lenghe mari ancje in presince di cualchidun che nol capìs la lenghe

La plui part dai furlans e des minorancis in Austrie (slovens, cravuats..) a fan part dal tip 2) o 1), la plui part dai migrants (p.e. ex-Yu, i turcs), tant che jo p.e., a fan part dal tip 3).
Cuale ise la reson di chest „mecanisim”? Tal câs des minorancis la identificazion cul „Staatsvolk” (popul dal stât, la citadinance) ?


S pogledom na položaj ali bolje na pogoje (brezpogojne) rabe manjšinskega jezika, jezikoslovci (vsaj jaz) govorijo o treh tipih:
1 - uporablja svoj materni jezik samo v posebnih primerih (obredi, cerkva, pod vplivom alkohola)
2 - uporablja svoj materni jezik samo v prisotnosti "svojih", toda ko se znajde izpred ali v bližini koga, ki ne razume jezik, takoj preklopi na jezik večine.
3. - uporablja svoj materni jezik v vsakem položaju, tudi v prisotnosti koga, ki ne razume jezik.
Večina Furlanov in manjšincev v Avstriji se vedejo po vzorcu 1) in 2), medtem ko pripadniki novejših migracij (bivša YU, Turki) v Avstriji in Nemčiji (kot jaz npr.) po vzorcu 3)
Odgovorna za to razliko je po mojem stopnja splošne identifikacije z večino.