il frut e la pome / otrok in sadež

Nol è muart… il gno blog e nancje inmalât
Cualche setemane (o mês) indaûr o ai cirît di rispuindi a une domande rivuardant la etimologjie de peraule furlane FRUT. Al è clâr che al diven dal latin FRUCT-UM acusatîf di FRUCTUS.
Ce che al reste viert al è il mistîr tor de divignince dal significât speciâl FRUTTO > BAMBINO, chel svilup al cognòs dome il furlan (almancul di ce che o sai jo)
Ancje tai dialets retoromans par esempli Grischun FRITG “frutto” no cognossin il significât „fruct-„ “bambino” tant che tal furlan, e cussì ancje tal venit dulà o vin nome FRUTO “frutto”.
Dontri vegnial chest significât?
Par prime escludarès un leam cul iliric, che o vin daûr diviers albanolics tal Triest Tergeste cul albanês TREG- “place” + iliric –ESTE.
Dut intor al iliric al è plui che ipotetic, parce che no vin scuasit nuie de lenghe iliriche fûr che cualche peraule nons di lûc o di persone in tescj grêcs chest al è masse pôc di fevelâ di leams cul iliric, nancje il leam cul albanês nol è sclarît.
Pal furlan o vin influencis dal celtic, gjermanic o latin dal est.
Salacor de lenghe bibliche ? - Interessant il fat che te Biblie o vin :
Benedicta tu inter mulieres, et benedictus fructus ventris tui. (Luc, 1,42)
Dulà che « fructus » si dopre tal significât « frut » tant che tal grêc origjinâl.
Infin il svilup FRUTTO > BAMBINO nol è tant strani, lu cjatìn in tantis lenghis p.e. tal todesc,
dulà che o vin Früchtchen “=frutut”= tal sens peioratîf, ma ancje Spross “pome dal arbul” o Sprössling = frut.
O vin ancje “Fruchtblase, Fruchtwasser” dulà che Frucht- al vûl dî il embrion.
Ma ancje inaltrò o cjatìn chê robe tal ongjarês si dopre ancje la peraule che al significhe “pome” ancje pal significât “frut”.
E indenant cul discors
Ebraic: yeled “frut, fantat” e ancje ”pome”
Cussì ancje il grêc bréphos “child, fruit” e infin ancje tal sloven “plod” = “pome” ma ancje cul significât „embrion“ o „zaploditi“ che al vûl dî “fâ un frut”
Metint in struc jo no sai cemût e dontri vegnial chel svilup, forsit lu puedial dî cualchidun altri?


Pred kakšnim tednom ali več, me je nekdo poiskal in vprašal za zgodovino furlanske besede FRUT, ki pomeni »otrok«. Etimologija na prvi pogled ni zapletena, izhajamo iz latinsko FRUCT-UM tožilnik od FRUCTUS »sadež«, ta beseda se skriva tudi v angleški FRUIT.
Odprto je vprašanje okoli premika od pomena SADEŽ > OTROK, tega ostale naslednice latinščine ne poznajo. Tako ima retoromanščina, narečje Grischun v Švici FRITG “sadež”, tudi Benečani samo FRUTO “sadež”.
Kako je prišlo do tega?
Kar bi izključil je vpliv ilirščine, tako povezavo predpostavljajo nekateri za izvor imena mesta Trst iz Tergeste, kar povezujejo z albansko TREG- “trg” + ilirsko za kraje –ESTE.
Vse okoli ilirščine je težko dokazljivo, ker ni skoraj ničesar ostalo, razen nekaj krajevnih in osebnih imen v grških virih.
Za furlanščino so možni keltski, germanski in seveda vzhodno latinski vplivi.
Mogoče je bil vzgled primer iz Biblije, kjer beremo :
Benedicta tu inter mulieres, et benedictus fructus ventris tui. (Luk, 1,42)
Tu se uporablja « sadež » v pomenu « otrok », konec koncev tudi v slovenščini uporabljamo tu PLOD, poleg ZAPLODITI « delati otroka »

Tudi drugje poznajo SADEŽ, PLOD > OTROK, npr. nem. Früchtchen slabšalno za otrok, mulec, ali « Spross », Sprössling « plod » s pomenom « otrok ».
Pa še “Fruchtblase, Fruchtwasser”, kjer Frucht- (to je prav tako iz latinsko FRUCTUS) pomeni embrijo.
Naprej še hebrejsko: yeled “otrok” in hkrati ”sadež”
Ali grško bréphos “otrok” in ”sadež

Pars pro toto / Del za celoto

Nol covente jessi sienziâts, la peraule furlane “rose” si compuarte intun mût specific – almancul ce che al rivuart il significât daûr il principi de »pars pro toto«
*ROSE »garoful« > »ROSE »rose, flôr«.
Inaltrò in Europe a doprin cheste peraule tant che tal talian o todesc o in diviersis lenghis slavis cjale cravuat ruža, slovac ruža, cec růže , rus. roza, polac róża, dome pal significât “garoful”.
Compagn tant che il furlan si compuarte ancje il sloven:
*ROŽA »garoful« > ROŽA »rose, flôr«.
Clâr il leam cul latin ROSA, ancje se almancul tal câs sloven no a diret, le vin cjapade atraviers dal vieri todesc te ete di mieç, tant che tantis altris peraulis che a son leadis ae culture di chest timp, p.e. hiša »cjase« (< vieri todesc hus).
Chê latine e je rivât dal lontan atraviers dal grêc rhodion , plui viere la forme greche eoliche wrodion cu la w-, dut dal vieri iranic, avestic warda, indevant di une peraule plui viere *ward-. L'avestic e je stade une lenghe iraniche, lenghe liturgiche dal Zoroastrisim.
Cheste viere peraule si cjate ancje tal armen vart, gjeorgjan vardi, Arap ward e ebraic vered.
La viere peraule iraniche si pronuncie vuê tal modern iranic GOL, chê istesse si dopre ancje tal turc modern GÜL, cussì si clame ancje il president atuâl de Turchie.
Ma dontri alfin vegnie cheste peraule? No lu savìn, al à di jessi une robe viere viere, stant che il garoful lu cognossin di miârs di agns specialmentri tal continent asiatic sei inte antiche Cine o Persie.
Alore si partìs:
*W-R-D > iranic WARD-, WURD- > grêc eolic WROD-ion > grêc (w-)ROD-ion > latin ROS-A
-j- e cause la palatalizazion de dentâl precedent: grêc *dj> latin -z : Rodj- > Ros-a.
> furlan ROSE (a diret o vie il todesc no lu sai)
> vieri todesc bavarês ROZA, ROŹA > sloven ROŽA
*W-R-D > iranic WURD > iran GUL- (cul svilup V > G) > iran GOL-, turc GÜL > hindi GUL-AAB > tailandês (dawk) GULAAB
Anzit a cheste peraule i plâs di fâ viaçs lontans cussì e rive a Pakistan e Indie e diven tal urdu, hindi GULAAB fat dal iran. Gol- “garoful” + aab “aghe” dopo indevant fin al tailandês dawk gulaab.
Duncje in struc o vin une proto-peraule WRD »garoful« viere viere lade pal mont, ma dome ca di nô in Slovenie e Friûl o doprìn chê peraule cul significât amplificât pe »ogni plante che e fâs flôrs” alore se no altri une robe comune e vonde isolade.

-----

Del za celoto

Tudi če nismo jezikoslovci, smo mogoče opazili, da se slovenska beseda »roža« obnaša malo po svoje, vsaj kar se tiče njenega pomena, ki je nastal po načelu »pars pro toto« ali po naše »del za celoto«
*ROŽA »vrtnica« > ROŽA »roža, vsaka rastlina, ki ima cvetove«.
V Evropi uporabljajo besedo, tako npr. v italijanščini, nemščini kot tudi v drugih slovanskih jezikih v izvirnem ožjem pomenu: hrv. ruža, slovaško ruža, češko růže , rusko roza, poljsko róża, torej vse s pomenom »vrtnica”.
Kot slovenščina se vede tudi furlanščina, kjer ROSE ustreza naši besedi ROŽA:
*ROSE »vrtnica« > »ROSE »roža, vsaka rastlina, ki ima cvetove«.
Jasno je, da zgoraj navedene besede pridejo iz latinske ROSA, četudi v primerih posredno kot v slovenščini preko stare visoke nemščine.
Latinska pa nadaljuje starejšo grško rhodion , v eolskem narečju še kot wrodion z vzglasno w-, grška je pa iz stare perzijščine, jezik Aveste warda, varəδa, perzijska pa izhaja iz neke neznane predloge *ward-,
(Jezik Aveste je iranski jezik, sveti jezik zoroastrizma.)
Iz te stare predloge so tudi armensko vart, gruzijsko vardi, arab ward in hebr. vered [ורד].
V moderni perzijščini se beseda glasi GOL, kar je šlo preko razvoja W > G, to pa so posodili tudi Turkom, kjer imamo danes GÜL, tako se piše tudi sednaji turški predsednik.
Odkod ta beseda pride, ne vemo, nič čudnega saj vrtnico poznajo že nekaj tisoč let stare kulture v Aziji, na Kitajskem in v Perziji.
Razvoj:
*W-R-D > iransko WARD-, WURD- > grško starejše WROD-ion > grško (w-)ROD-ion > latinsko ROS-A
-J- je povzročil nebnjenje predhodnega zobnika: grško *dj> latinsko z : Rodj- > Ros-a.
> furlansko ROSE
> staro viskoko nemško, bavarsko ROZA, ROŹA > slovensko ROŽA
*W-R-D > iransko WURD > iransko GUL- > danes iran GOL-, turško GÜL > hindi GUL-AAB > tajsko (dawk) GULAAB
Ta beseda je kar pridno potovala preko Pakistana Indije do Tajske:
urdu, hindi GULAAB iz iransko Gol- “vrtnica” + aab “voda” potem pa naprej tajsko dawk gulaab.
Naša praoblika WRD »vrtnica« je prepotovala, pri nas in v sosednji Furlaniji se je razvil širši pomen za »vsaka rastlina, ki ima cvetove«.

une "polse" furlanizade / furlansko »polse« in gorenjska Słovenija

POLSE? Scuasit ducj o doprìn vulintîr cheste peraule. Ancje se si trate di une peraule di divignince latine-greche cun lidrîs une vore lontanis e vieris, mi pâr di jessi une peraule tipiche furlane (e in chest câs no pensi al significât de peraule, parce che i furlans almancul lu disin a lavorin masse).
Interessant e je la cuistion dontri vegnie la “l”, tal latin o vevin PAUSA che al diven dal grêc “paûsis”.
Salacor cussì PAUSA >
1. POUSE >
2. POLSE < chi o vin un pas interessant “u” e diven “l”.
Strani parce che normalmentri o vin il svilup contrati “l” > “u” par esempli tal sloven: vieri sloven “bil” > pronunciazion moderne “biu”, cravuat “bio”.
Opûr: sloven bila “e jere” –
sloven di Gorenjska (p.e. ator di Bled) bła, polac była
la “ł” si pronuncie tant che /w/.

Alore in chest câs no si trate di un svilup tipic, forsit o vin un “l” analogjic alore une furlanizazion de viere peraule greche.

furlansko »polse« in gorenjska Słovenija
Skoraj vsi se ukvarjamo s besedo odmor, tudi če ga trenutno nimamo. Furlani uporabljajo besedo »polse«, ki takoj spominja na našo pogovorno »pavza«. To je stara beseda, ki je prišla v naše kraje prvotno iz stare grščine preko latinščine in se danes najde tudi drugje npr. v nemščini »Pause«.
Furlanska se vede malce čudno, zdi se mi kot da bi jo pofurlanili (čeprav veljajo za delavne in se ne ukvarjajo preveč s pavzami, menda).
Kratko rečeno od kod jim ta –l- v »POLSE«, saj beseda prihaja neposredno iz latinščine »PAUSA”, kar je iz grške “paûsis”.
Razvoj bi lahko bil
Lat. PAUSA >
Prafurlansko POUSE >
Furlansko POLSE < tu imamo zanimivi korak “u” postane “l”.
Zakaj le?
To je čudno tudi zaradi tega, saj je obrnjeni razvoj namreč “l” > “u” ali “W” ali “v” pogostejši, vzemimo slovensko:
staroslovensko “bil” > sodobno “biu”, Hrvatje imajo “bio”.
Ali poglejmo: slovensko bila – gorenjsko bła, polsko była
gorenjski in polski trdi ł izgovarjaj kot /w/.
Po gorenjsko bi moralo biti „Słowenija”, tako imajo Poljaki Słowenia, kar se izgovarja kot Swovenija.

Furlanski “L” prihaja torej od drugod, ali pa so enostavno besedo po svoje po analogiji pofurlanili.

Asterix nol fevele par furlan / Asterix ne govori furlansko

Asterix al è stât bielzà voltât par retoroman o miôr par romanç la lenghe normalizade, un costrut di une lenghe scrite, e ancjemò par sursilvan e vallader, doi dialets fevelâts e vonde diferents, anzit il sursilvan al è un dialet periferic al soreli a mont dai Grisons, se o volìn o podìn clamâlu ancje il cuintripont al furlan che si cjate te periferie al soreli jevât.
A àn voltât l'Asterix par scuasit ducj i dialets todescj, ancje par berlinês o vienês – scuasit ogni borc un po plui grant al à il so Asterix.
Chi l'esempli retoroman
romanç
Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Cjale ae version sursilvane, il sursilvan nol cognòs la inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
sursilvan camps
vallader: champs
furlan: cjamps

E Asterix par furlan?
Nô o sin tal 50 denant di Crist. Dute la Galie e je ocupade dai Romans..Dute? No!...
Une borgade de Armoriche ....

Asterix ne govori furlansko

Asterixa so prevedli v skoraj vsak živi ali neživi jezik ali narečje, takorekoč vsaka vas ima svojo Asterix verzijo, tako so strip prevedli tudi v retoromanščino, torej v romanč, umetni stvor pisane retoromanščine, in še v dva druga narečja, ki se govorita na jugu Švice jezika sursilvan in vallader.
Sursilvan zavzema posebno mesto v tej retoromanski skupini, nenazadnje zato ker se nahaja na zahodnem obrobju, nekako nasprotje furlanščini, ki se nahaja na vzhodnem obrobju domnevno iste skupine.

Evo v romanščini

Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Tu imamo tudi primer sursilvanske posebnosti, ki ohranja v nasprotju z drugimi retoromanskimi jeziki še latinsko vzglasje v položaju K, C pred A-jem:
sursilvan camps
vallader: champs
furlansko: cjamps

Une Furlane di Manzan / Furlanka z Manzana

Iztok Mlakar, un cjantautôr sloven une vore cognossût, al cjante di une furlane “Furlanka” di Manzan “Bla furlana je, z Manzana« = Al jere une Furlane di Manzan.
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat

Plui indevant:
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"

plui indevant:
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
E je nassude une gnove grafie, a bande di Faggin, Nazzi e.., o vin ancje la grafie »Mlakar«.
Intun forum si vevin domandât ce vuelial dî dut chest par furlan, a àn cirît un dizionari, infin lu vevin ancje cjatât - propit il gno dizionari furlan sloven - che si pues tirâ-jù sore nuie-
Un al à dit che il dizionari al sedi vonde grant e al samedi une vore complet, - ce biel- però .. però ... dut chest che a vevin cirît e volût di tradusi no lu vevin cjatât tal gno dizionari.
Alore no vadial ben il gno dizionari?



Furlanka z Manzana

Iztok Mlakar, sem zasledil po naključju, opeva v neki svoji pesmi neko »Furlanko« iz Manzana:
“Bla furlana je, z Manzana«
V besedilu je tudi kar nekaj furlanskega:
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat
Plui indevant
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"
Plui indevant
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
V nekem forumu so se spraševali, kaj vse to pomeni, in našli kot pripomoček moj spletni furlansko slovenski slovar – je pa le komu prav prišel. Samo v mojem slovarju vsega tega niso našli, kajti Mlakar piše malo po svoje, kar je v Furlaniji dokaj običajno. Poleg že obstoječih različic imamo torej tudi Mlakarjevo pisavo.

cence ghiringel / brez bifeja

foto: brave furlane, brâf furlan, noaltris, e ancjemò un brâf furlan cul cjapielut
a Mont di Buie pôc daspò la messe par furlan te plêf di S. Laurinç,
biel lûc, biele foto, però cence ghiringhel
ghiri, ghiri-ghiringhel une gnove peraule par me alore par gno dizionari furlan sloven o proponarès:

ghiringhel [girin'gεl] m 1. piknik m 2. prigrizek m, bife m, pogostitev f;
concludi, sierâ cuntun ghiringhel skleniti, zaključiti s bifejom, s pogostitvijo
un ghiringhel insieme skupna pogostitev
La fieste e larà indevant cun musichis e cuntun ghiringhel praznovanje se bo nadaljevalo z glasbo in pogostitvijo
fâ un ghiringhel 1. delati piknik 2. pripraviti bife, pogostitev, prigrizke
spietâ nome il ghiringhel e il tai čakati samo na prigrizke in kozarec, na pijačo
saludâ cuntun ghiringhel po/nazdraviti s prigrizkom
daspò gustâ e ghiringhel po kosilu in prigrizku
un puestut par fâ ghiringhel framieç nature primeren kraj za piknik v naravi

o miôr, un ghiringhel? ali še bolje, kak prigrizek?

pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

la nêf e je tornade, la nêf di îr e jere ideâl par fâ un pipinot di nêf.
Il pipinot – o crôt che al vebi a ce fâ cu la idee de nêf frescje pe sô nature - la storie dontri che al ven il pipinot no je sclaride.
Tal todesc o inglês o vin il Schneemann o snowman ven a stâi l’om di nêf tant che il francês
Bonhomme de neige, ancje tal ongjarês hóember (= nêf + om). Tal sloven o vin „snežak« di sneg »hó“ + -ak „tal sufìs si scuint „om“, ma a bande di chest o vin inmò „snežni mož« = sneg + »-ni« par fâ un adietîf + mož „omp“.
Interessante la peraule polache „bałwan“ che e diven di une lenghe dal soreli jevât magari si lee ae peraule iraniane »pehlivan« che e significhe »eroi« inte lenghe turche a doprin ancje la peraule iraniane tur. pehlivan »lotadôr« - il pipinot di nêf un eroi, lotadôr.

pupazzo (fr. poupette) dal lat. PUPUS »frut«, la peraule taliane di PUP + AZZO (furl. –AT). Mi pâr almancul possibil che ancje la peraule furlane „pipin“, „pipinot“ si pues spiegâ cu la peraule latine salacor cuntune influence onomatopeiche viôt p.e. pipí, ancje todesc pipí "pipì" o „pipel, piepel“ par „piçul frut“, no pal ultin il sun „i“ si dopre simpri par alc che al è piçul-dongje-familiâr alore ideâl par doprâlu pe peraule frut alore pipin une variant modificade dal latin PUPUS. De peraule latine al diven ancje todesc „Puppe“ o francês poupèe ducj i doi „pipin“.

pup..pup..pip..pip... une biele base par peraulis onomatopeichis ancje tal sloven o cjatìn alc, cuant che si fevele cuntun frut si dopre: pupati „bevi“, papati „mangjâ“.



pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

sneg se je vrnil, včerajšnji je bil pravi za snežaka, skod je ta navada, ne vem, mislim pa, da ni razčiščeno, razen tega, da je povezana z na novo zapadlim snegom.
Po nemško je ”Schneemann”, angl. „snowman”, torej podobno kot francosko Bonhomme de neige, ali madžarsko hóember (= sneg + človek) torej „snežni mož“. Tudi „snežak« pomeni v bistvu isto sneg + -ak v priponi se skriva „mož“.
Zanimiv poljski snežak „bałwan“, ki je prevzet iz neke vzhodnejše predloge, verjetna je povezava z iranskim »pehlivan« s pomenom »junak«, kar so prevzeli tudi turki, ki jo rabijo za pomen »rokoborec«.

pupazzo (fr. poupette) italijanski snežak je iz latinske PUPUS »otrok«, sestavljeno iz PUP + AZZO (furl. –AT). Za furlanskega „pipin“, „pipinot“ bi lahko vzel isto latinsko besedo mogoče z vplivom posnemovalnega –i-ja, glej. furl. pipì otroško za »lulanje«, kot nemško „pipí“ ali „pipel, piepel“ za „majhni otrok“, saj se glas „i“ rabi kot prototip za MAJHEN-BLIZU. Iz omenjene latinske je tudi nemška „Puppe“ ali francosko poupèe za „punčka (igrača)“
pup pup pip pip ...lepa osnova za posnemovalne besede, recimo pupati ali papati.

Il plurâl ladin-furlan / ladinsko-furlanska množina

Il plurâl asigmatic / nesigmatska množina

Doprant lis peraulis che si cjatin te gramaticute di Cadorini (Furlan di Praghe):
“Une prime dispartizion si pues fâle jenfri di peraulis che a finissin par vocâl e peraulis che a finissin par consonant. Il furlan cul ladin dolomitan a son interessantis inte suaze des lenghis romanichis parcè che biel che pal plui a vebin il plurâl sigmatic (= par -s), a àn ancje peraulis che a fasin il plurâl par palatalizazion.«
Il romanç suizar invezit, la ipotetiche sûr, al à dome il plurâl sigmatic:
bratsch – bratschs (braç)
figl – figls (fi)
figlia – figlias (fie)
chasa – chasas (cjase)
nas – nas (nâs)
tscharvè – tscharvels (cerviel)
pra – prads (prât)
vestgì – vestgids (vistît)


La lenghe sursilvane si compuarte dispès in mût diferent, salacor par sô posizion gjeografiche ae periferie dal teritori retoromanç.
La plui innomenade diference e je che il sursilvan nol cognòs la cussiclamade inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Al podarès jessi un argument cuintri la lenghe protoretoromane.

Tal plurâl dai participis e adietîfs si manten il plurâl nominatîf latin –i, la plui part des lenghis romanzis e ancje dentri dal grup ipotetic retoroman-ladin-furlan a puartin indenant il –s latin dal vieri acusatîf.
sursilvan igl emploiau (<-atus) = l'impleât
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas)

O par lâ indenant o disarès che il furlan e il ladin a fasin il plurâl ancje zontant un /j/.


Ce che al sucêt cuant che si met il /j/ daûr diviersis consonants lu mostrin ben lis lenghis slavis, p.e. il sloven voz+jen > vožen tal polac list + je > liście ’=listje’.
O tal rumen: TOT (= DUT), TO'ATĂ (=DUTE), toţi (=DUCJ), toate (=DUTIS).
Etimologjichementri il sun /j/ al pues divignî ancje daûr une vocalizazion secondarie dal s latin tant che tal esempli lat. plus > furl. plui ’bolj’:

1) -st + /j/ > -cj
puest > puescj, past > pascj, trist >triscj, chest ’ta’ > chescj, just > juscj.
ladin: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc


2) –l(i) + /j/ > -i
popul > popui, regâl > regâi, pâl > pâi, pendul > pendui, pericul > pericui.
-li + /j/ > -i : cjaveli > cjavêi, fenoli > fenôi, voli > vôi, vieli > viêi, pareli > parêi, pedoli > pedôi, zenoli > zenôi.
Ladin: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

Tal rumen sg. copil ’frut’ > pl. copii
dialets slovens p.e.: boljš(i), boljša > bujš, bujša.
ongjarês. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk]
albanês ll> j : Sg. popull pl. popuj
bavarês l>j : todesc. alter > bavarês ojda


3)
-nt + /j/ > -ncj
grant > grancj, parint > parincj, tant > tancj
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)


4) -n + /j/ > -gn
an > agn(s); lad. ann - agn
bon > bogn; lad. bon > bogn.
Ladin, ancjemò: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn






ladinsko-furlanska množina

Nesigmatska množina
Furlanščina je znana po tem, da ohranja izglasni latinski –s, npr. pri tvorbi množine. Skupaj z ladinščino pa pozna tudi nesigmatsko množino kot je posplošena v italijanščini.
Švicarska sestra romanč ima samo sigmatsko množino:
romanč:
bratsch – bratschs (furl. braç, ital. braccio)
figl – figls (furl. fi, ital. figlio)
figlia – figlias (furl. fie, ital. figlia)
chasa – chasas (furl. cjase, it. casa)
nas – nas (furl. nâs, ital. naso)
tscharvè – tscharvels (furl. cerviel, ital. cervello)
pra – prads (furl. prât, ital. prato)
vestgì – vestgids (furl. vistît, ital. vestito)


Sursilvanščina, eden izmed retoromanskih jezikov v Švici, se pogosto obnaša povsem drugače kot ostali retoromanski in ladinski jeziki, morda zato, ker se nahaja na skrajnem zahodu te skupine.
Prava izjema je, da ne pozna nebnjenja K, C pred A, prav to pa naj bi bil glavni argument za retoromanskost nekega jezika.
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval

Pri deležniku ohranja kot edini še latinsko množino na –i in se vede pri tem kot italijanščina:
sursilvan igl emploiau (<-atus) = furl. l'impleât (zaposlen, zaposleni)
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas) (kupljeni)


poglejmo furlansko-ladinsko množino:

Tvorbe z obrazilom /j/
Na ednino se dodaja -i /j/, pri tem pride v besednem sandhiju do nebnjenja ali izpada
izglasniškega samoglasnika. Nebnjenje te vrste je značilno za slovanske jezike, predvsem
poljščino, podobno kot v furlanščini imamo npr. v poljščini: list + je > liście ’=listje’
Ali romunsko:
TOT (= furl. DUT 'vse'), TO'ATĂ (= furl. DUTE)
toţi (=furl. DUCJ), toate (= furl. DUTIS).
Etimološko je /j/ lahko nastal tudi po drugotni vokalizaciji izglasnega s-ja kot v primeru lat.
plus > furl. plui ’bolj’

1) -st + /j/ > -cj
puest ’mesto’ > puescj ’mesta’, past ’jedilo’ > pascj ’jedila’, trist ’žalosten’ >
triscj ’žalostni’, chest ’ta’ > chescj ’ti’, just ’pravičen’ > juscj ’pravični’.
ladinsko: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc


2) –l(i) + /j/ > -i
popul ’narod’ > popui ’narodi’, regâl ’darilo’ > regâi ’darila’, pâl ’kol’ > pâi
’koli’, pendul ’nihalo’ > pendui ’nihala’, pericul ’nevarnost’ > pericui ’nevarnosti’.
cjaveli ’las’ > cjavêi ’lasje’, fenoli ’sladki janež’ > fenôi ’sladki janeži’, voli ’oko’
> vôi ’oči’, vieli ’star’ > viêi ’stari’, pareli ’sličen’ > parêi ’slični’, pedoli ’uš’ > pedôi ’uši’,
zenoli ’koleno’> zenôi ’kolena’.
Ladinsko: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

romunsko edn. copil ’otrok’ > mn. copii
V slovenščini poznamo podobne razvoje iz narečij, npr. boljš(i), boljša > bujš, bujša.
madž. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk] (luknja)
albansko ll> j : edn. popull mn. popuj
bavarsko l>j : nemško alter > bavarsko ojda




3) -nt + /j/ > -ncj
grant ’velik’ > grancj ’veliki’, parint ’sorodnik’ > parincj ’sorodniki’, tant
’tolikšen’ > tancj ’tolikšni’
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)

-n + /j/ > -gn : dva primera: an ’leto’ > agn(s) ’leta’, bon ’dober’ > bogn ’dobri’; prim. lad.
bon > bogn. Razvoj je šel an + j > ajn, podobno tudi sl. spanje > ljublj. spajne.
Ladinsko še: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn

Il tiermin „retoroman-ç“ e „la cuistion ladine" / Izraza „retoromanski“ in „ladinsko vprašanje"

Te foto:
Theodor Gartner (nassût tal 1843 a Viene -1925) daspò il studi de matematiche al lavore tant che insegnant di chimiche e fisiche, tal 1876 daspò il so prin incuintri cu la culture ladine al tache a interessâsi al mont ladin-retoromanç e diven un dai plui grancj cognossidôrs de culture e lenghe ladine-retoromanze.

Na Sliki:
Theodor Gartner (1843-1925) po študiju matematike dela kot učitelj kemije in fizike, 1876 se začne po prvem srečanju z ladinsko kulturo zanimati za retoromanski svet. Danes slovi za klasika romanistike in snovatelja sodobnih raziskav retoromanske kulture in sveta.



Il tiermin „retoroman-ç“ e „la cuistion ladine“

A esistin fin al di di vuê dôs posizions tradizionâls:
1) il concet “la unitât ladine”
la unitât lenghistiche dal romanç (Suizare), ladin (dolomitan), furlan
La storie de cuistion ladine e tache cui “Saggi ladini” dal gurizan G.I.Ascoli (1829-1907). Ascoli al fevele di une zone lenghistiche e le clame “favella ladina” ven a stâi un »ladin comun«.
Al ven daûr il professôr austriac Theodor Gartner (1843-1925) cu la “Rätoromanische Grammatik (1883)” e “Handbuch der rätoromanischen Sprache und Literatur (1910)“.

2) cheste unitât e je un costrut teoretic-lenghistic cence une realtât storiche-sociologjiche
Esponents de cuintriposizion si cjatin in prime rie tra i talians:
Carlo Battisti (1882-1977) divignint dal Val di Non (Trentin) e il diatolic dal Tiessin Carlo Salvioni (1858-1920) a fevelin di pocs svilups comuns dentri dal grup ipotetic romanç- ladin-furlan, plui clâr e evident invezit al sedi il numar di leams dentri dute la regjon alpin-lombarde che e cjape dentri ancje i dialets de periferie di cheste stesse regjon il romanç, ladin e furlan.
Di chel timp in ca o fevelìn di »Ascolians« e »Battistians«. A Ascoli no i interessavin lis consecuencis politichis, par dute une altre robe la posizion dai Battistians che al fevele de »talianitât« de dute la regjon ancje di chê Suizare, la lenghe taliane e je la base, ancje pal romanç.

Naturalmentri al tache une discussion politiche, pai Suizars cheste cuistion di fâ part de »talianitât« sì o no e je une cuistion che al rivuarde la lôr identitât, lôr i lenghiscj romançs Robert von Planta, Jakob Jud, Chasper Pult a jerin cuintri.
Magari cussì no messedâ cuistions politics e lenghistics no jude la ricercje in chest câs, fin vuê i studiôs no àn cjatât une clarificazion dal probleme, a restin a di une bande i »Ascolians« e pe altre i »Battistians«.

Cussì si cjate la posizion ascoliane in diviersis libris di riference de romanistiche (p.e. Lausberg, Vidos, Rohlfs).
Carlo Tagliavini, un grant lenghist e romanist talian, ancje cognossidôr de lenghe albanese e dal rumen, al clame chest grup »ladino« però cuntun ciert dubi parvie il fat che si cjate dome pôc fûr par fûr comun-esclusîf (che no si cjate adaltrò tai dialets alpin-talians).
Tal ultin timp si doprin ancje gnûfs tiermins tant che »rhéto-frioulan« o »Alpenromanisch«.
La vore di riference il »Lexikon der Romanistischen Linguistik (LRL): Band III Die einzelnen romanischen Sprachen und Sprachgebiete von der Renaissance bis zur Gegenwart: Rumänisch, Dalmatisch / Istroromanisch, Friaulisch, Ladinisch, Bündnerromanisch.“ e trate lis feveladis in mût disseparât.

Il miscliç di fatôrs lenghistics e fûrlenghistics
Lenghistichementri si cjate il romanç une vore dongje ai dialets lombarts te istesse aree gjeografiche, culturâl, storichementri però si cjate intun contest dal dut diviers, ergo il romanç nol è un dialet talian – la definizion »ce isal un dialet e ce ise une lenghe« e je simpri une definizion fûrlenghistiche o politiche dipindint dal contest sociologjic, culturâl e storic.

La definizion lenghistiche
I criteris lenghistics a pro di une »Unitât ladine«
1) - conservazion dal –s in posizion finâl
2) - i grups: consonant + L (cl, gl, pl, bl, fl)
3) - palatalizazion dal K, G denant dal A:
CASA > dolom. césa, furl. cjase, puter chesa
CAPUT > dolom. céf, furl. cjâf, puter cho

Dome il pont 3) la palatalizazion e je une inovazion gnove di chest grup e un fuart argument a pro de »Unitât ladine«.
I archaisims però si puedin spiegâ ancje cu la »Randzonentheorie« ven a stâi feveladis che si cjatin su la periferie a mostrin un caratar archaic, alore al podarès jessi ancje un argument cuintri la »Unitât ladine«.


Secont la dialetometrie
La dialetometrie e cîr di meti adun dut ce che a àn in comun dôs feveladis daûr une calcolazion numeriche-statistiche, si fevele di un »Geotip«.
Il geotip al è la unitât gjeografiche cuntun ciert numar di câs comuns. Secont la dialetometrie la retoromanicitât e va jù viers il soreli jevât (Friûl) e sud (viers il venit).

Un fat evident pal ognidun che al met a confront il romanç, ladin e il furlan. Il ladin si cjate tal mieç, il furlan intune posizion periferiche.
Dopo dut chest o varès gust di cognossi i dialets romançs e ladins, une vore biel il esempli dal innomenât Gartner che dopo une passade pe Ladinie al veve risolvût di studiâ il ladin. Grande robe se si impensìn che chest omp al jere un matematic. (alc su Gartner si cjate ancje te ultime Patrie).





Izraza „retoromanski“ in „ladinsko vprašanje“

Ladinsko vprašanje se razlaga na dva načina:
1) Ladinska enotnost
Jezikovna enotnost švicarskega romanča, dolomitske ladinščine in furlanščine
Zgodovina ladinskega vprašanja se začenja z delom “Saggi ladini” goriškega poliglota G.I.Ascolija (1829-1907). Ascoli govori o nekem jezikovnem območju, ki ga imenuje “favella ladina” (ladinski govor) ali drugače »skupni ladinski jezik«.
Sledi avstrijski učenjak Theodor Gartner (1843-1925) z “Rätoromanische Grammatik (1883)” in “Handbuch der rätoromanischen Sprache und Literatur (1910)“.

2) Ladinska enotnost je zgolj teoretska zgradba jezikoslovcev brez kake resnične, zgodovinske ali družbene osnove
Zagovorniki te protipozicije se najdejo predvsem med Italijani:
Carlo Battisti (1882-1977), domačin iz ladinske Nonske doline »Val di Non« in tesinski narečjeslovec Carlo Salvioni (1858-1920) govorita o redkih skupnih razvojev znotraj predpostavljene ladinske skupine, več naj bi bilo skupnega znotraj celotne alpskoitalijanske skupine, švicarski romanč, dolomitska ladinščina in furlanščina naj bi spadali v to alpsko italijanščino kot obrobna narečja.

Od vsega začetka obstaja tabor »Ascoliancev« in »Battistiancev«. Ascolija niso preveč zanimale politične posledice, drugače so razmišljali Battistianci, ki pripisujejo »italijanskost« celotni regiji tudi romanski Švici, italijanščina naj bi bil osnovni jezik za vse, tudi za švicarski romanč.

Vmešala se je tako tudi politika, Švicarji se sklicujejo na lastno identiteto in zavračajo neko naditalijanskost, švicarski jezikoslovci kot Robert von Planta, Jakob Jud, Chasper Pult so proti.
Žal je težko priti do rezultata, če se meša jezikoslovje s politiko, do danes ni prišlo do neke splošno sprejete razlage, ostajajo na eni strani »Ascolianci« po drugi pa »Battistianci«.

Najdemo ascoliansko videnje v raznih romanističnih učbenikov (npr. Lausberg, Vidos, Rohlfs).
Carlo Tagliavini, velik jezikoslovec in italijanski romanist, ukvarjal se je tudi nemalo z albananščino in romunščino, imenuje omenjeno skupino (romanč, ladinsko, furlansko) »ladino«, dodaja pa, da ima tudi dvome, kajti zelo je malo takega, kar je značilno samo za to skupino in ne za druge alpsko italijanske govore.
V zadnjem času se rabijo tudi izrazi »rhéto-frioulan« in »Alpenromanisch«.
Referenčni pregled »Lexikon der Romanistischen Linguistik (LRL): Band III Die einzelnen romanischen Sprachen und Sprachgebiete von der Renaissance bis zur Gegenwart: Rumänisch, Dalmatisch / Istroromanisch, Friaulisch, Ladinisch, Bündnerromanisch.“ obravnava vsak jezik posebej in ne znotraj enotne retoromanske ali ladinske skupine.


Mešanje jezikovno z izvenjezikovnim
Jezikoslovno se švicarski romanč nahaja blizu zemljepisno sosednim lombardskim govorom, zgodovinsko in kulturno ne pripadata istemu ozadju, romanč potemtakem ni italijansko narečje, ampak samostojni jezik – kajti jezik se definira predvsem izvenjezikovno, torej to, kaj je jezik, kaj pa narečje, odloča politika in ne jezikoslovje.


Jezikoslovni kriteriji
Za ladinsko enotnost govorijo:
1) – ohranitev izglasnega s-ja
2) – ohranitev sklopov: soglasnik + L (cl, gl, pl, bl, fl)
3) – nebnjenje K, G-ja pred A-jem:
CASA > dolom. césa, furl. cjase, puter chesa
CAPUT > dolom. céf, furl. cjâf, puter cho

Samo točka 3) nebnjenje je nova skupna inovacija ladinskega trojčka in obenem govori za predpostavljeno enotnost.
Arhaizme lahko razložimo s klasično »Randzonentheorie«-jo, ki pravi, da govori na obrobju ohranjajo pogosto starejša stanja.

Glede na dialektometrijo:

dialektometrija išče skupne pojave v dveh govorih, jih prešteje in izračuna statistiko, skupek skupnih pojav imenuje pri tem Geotip.
Taka statistična analiza »retoromanskosti« ali »ladinskosti« kaže, da je podobnost vedno manjša proti vzhodu in jugu, torej proti Furlaniji. To lahko vsakdo sam preveri, če primerja neko poljubno besedilo teh jezikov, videl bo, da se ladinščina nahaja nekje v sredi med romančem in furlanščino, furlanščina pa na obrobju.

La »acció normalitzadora » / katalonska akcija

Il model pe lenghe furlane al è cence dubi - ricognossût e dividût di ducj - la lenghe catalane. La lenghe catalane tant che storie di sucès e model pes dutis lis lenghis regjonâls.
Ce ise une “lenghe regjonâl”?
La lenghe regjonâl e je une lenghe fevelade de gran part de popolazion dentri di une regjon.
Alore , nol è just doprâ simpri il tiermin „lenghe di minorance“,”minorance” al vûl di alc che al è subordinât cuntun valôr piçul, forsit al coventarès cjatâ fûr gnovis definizions.
Lamuela e altris a àn partecipât ae normalizazion dal furlan e di altre bande linguiscj furlans a visitin la Catalogne e vicevierse di gnûf catalans a visitin il Friûl almancul di ce che o ai savût leint e cjalant lis fotos publicadis sul blog di Christian.
Il »català« al è une »lenghe di puint« (llengua-pont) tra la galo- e iberoromanie.
Il periodi daspòfranco al à vût un disvilup une vore positîf, vuê la mieze popolazion e sa scrivi par catalan, si trate de gjenerazion nassude e cressude dopo Franco. No cussì i viei – semplicementri no vevin mai vût la possiblitât di imparâle e lis fameis vignudis di fûr – il probleme de mobilitât moderne.
La storie di sucès e je une storie de normalizazion (normalització) e planificazion linguistiche, peraulis che a vegnin dopradis une vore dispès ancje di autôrs furlans.

La “acció normalitzadora”:
- 90 % del insegnament tes scuelis par catalan
- insegnament tes universitâts par catalan
-ducj i impleâts dal servizi public a scuegnin savê il catalan

L´utlin fat al à provocât tai ultins agns un vêr boom di certificâts di catalan e di gnovis scuelis che a insegnin la lenghe catalane.
La azion »normalizadore« mi pâr il program just ancje pal furlan cu la prioritât numar 1 »scuele« e subit dopo di gnûf »scuele« e »fruts«.
Viodût il boom catalan si pues pronosticâ almancul la creazion di gnûfs puescj di vore (pai puars lenghiscj!)

Interessant a son i »fatôrs de vitalitât di une lenghe«:

Us prei di rispuindi aes domandis:

1) fatôrs gjeografics e demoscopics
Il numar dai fevelants:
densitât dai fevelants:
- ûs privât de lenghe / a cjase : xx %
- ûs te scuele : xx %
densitât gjeografiche dal teritori:
situazion sociâl dai fevelants:
mobilitât / urbanitât:
etât dai fevelants:

b) fatôrs sociâi:
lealtât e fedeltât ae lenghe:
funzion pe identitât (lenghe / identitât):
contats cu la popolazion no-furlane: (p.e. matrimoni miscliç):

c) fatôrs culturâi:
si dopre – pardabon - la lenghe
-in ogni situazion sociâl ?
Glesie?, scuele ? bar? discoteche? parlament? siôr/puar?
Literature?
Mediis?

d) situazion juridiche
tutele ?
status de lenghe uficiâl?
politiche / planificazion linguistiche?

e) lenghe
normalizazion: standard vs. varietâts?
ûs de lenghe standard?
monolenghisim, bilenghisim, plurilenghisim?

katalonska akcija

Vzor za uspeh nekega regionalnega jezika je katalonščina.
Regionalni jeziki so jeziki, ki so v določeni regiji večinski, čeprav znotraj cele države štejejo za manjšinske. Pri standardizaciji furlanščine so sodelovali zato tudi Katalonci, Katalonec Lamuela velja celo za očeta veljavnega uradnega pravopisa.
Izvoz katalonskega uspeha torej. Katalonščina je velja za jezikovni most (llengua-pont) med galo in iberoromansko skupino. Pofrankovsko obdobje kaže zelo pozitivni razvoj, danes že polovica katalonskega prebivalstva »obvlada« uradno katalonščino, (zna pisati v katalonščini), ko je vladal še Franko, se je to število gibljalo blizu nule, saj je bila raba v javnem življenju prepovedana.
V glavnem samo starejša generacija in priseljenci še niso do konca katalonizirani.
Uspeh sloni na postopku ali prijemu, ki ga imenujejo Katalonci
“acció normalitzadora” akcija standardizacije in uvajanja v javno življenje:
- 90 % šolskega pouka poteka v katalonščini
- predavanja na univerzi v katalonščini
- javni uslužbenci morajo položiti izpit iz katalonščine
Prav zadnje je sprožilo povečano potrebo po jezikovnih tečajih, če drugega tovrstna politika prinaša nam jezikoslovcem, ki smo pogosto brez prave zaposlitvene možnosti, delovna mesta.

Juglans Regia L.

I nons furlans „Cocolâr” e „cocule”, cocolâr al diven di sigûr di „cocule”, a puedin jessi di origjin onomatopeic daûr dal sun „kok kok” tant che tal câs de peraule todescje „Nuß“ tant che chê inglese „nut” di une forme cun *kn- chel istès cun si cjate te peraule todescje „knacken” „cricâ, criçâ”, viôt ancje lat. nux, nucis.
La forme „noiâr” e diven dal non de pome tant che p.e. piruç piruçâr, cjariese : cjariesâr.
La pome furlane e scuegnarès jessi il diminutîf latin la *nucula „une piçule cocule” forsit si cjate ancje te forme „noglôs” di lat. *nucul- e naturalmentri te peraule „nole” di lat „nucula”.
Isal cussì?
I ongjars a clamin cheste pome „dío”.
O dio ce dío!

oreh

Furlanska imena „cocolâr” (oreh drevo) in „cocule” (oreh – sadež), pri tem je kot vedno ime za drevo iz imena za sadež, v slovenščini pogosto obstaja samo eno ime, npr. hruška, sliva ali tudi oreh, furlansko ime je mogoče posnemovalne narave, ki posnema glas „kok kok”, saj to ni nič nenavadnega, to se je vsaj zgodilo v zgodovini nemške besede „Nuß“ in angleške ustreznice „nut” iz nekega izhodišča *kn-, torej nek „kn, kn, kn”, glas, ki je dal tudi nemško besedo „knacken”, podobno ozadje ima tudi lat. nux, nucis.
Različica „noiâr” je verjetno iz manjšalnice *nucula „orešek”, sem tudi furlanske „noglôs” iz lat. *nucul- in „nole” „lešnik”.
Slovenska „oreh” je v bistvu še vedno stara slovanska beseda, npr. rus. oreh, češ. ořech.V bistvu zanimiva pa je slika!

Dizionari furlan-sloven / Furlansko slovenski slovar

Tal inizi de stagjon sute „dal calôr tant acanât”, „sot la cjandele di un soreli ardint” e ancjemò „Al è cjalt, cjaldon di fâ pôre.” Nuie pôre no vuei pierdi il timp cul timp, dome chestis frasis si cjatin tal dizionari furlan sloven che lu met a disposizion.
Miôr a voltis dâsi un moment di polse (lu à za dit il furlanist), però a voltis mi pâr cuant che cualchidun al à masse impegns, nol rive simpri adore a fâ une polse, e pensâ parsore..e par scjampâ di chest bibieç o met semplicementri di bande cualchi impegn,
un di chescj dai plui grancj al è il gno dizionari furlan sloven, za masse lunc cence une jessude.
Se dopo o volês ancje viodi il dizionari, fracait i leams sot la rubriche publicazions.


e ve ca la

JENTRADE

La vore e nasseve dopo une dade di timp 1994-2006 un po masse lungje, e cjape dentri ancje esemplis de leterature furlane fintremai il fin di 2007, viôt la leterature.
Tant che tal câs dal dizionari etimologjic albanês la publicazion dal materiâl e brame di jessi al stât presint dome un concet.
O ai scrit il dizionari in trê dadis di timp, prin une version cuntun vocabolariut di base, daspò une plui lungje finide tal 2000. Dal 2000 al 2006 o cirivi di meti a puest la grafie secont la grafie uficiâl e a voltis ancje spiegazions suplementârs e etimologjiis.
Tal chest ultin periodi o ai provât di cirî fûr esemplis esemplis de leterature furlane par documentâ l´ûs.
Cheste fase però al tirarès ancjemò par agns e cussì o ai decidût di fâ une polsade.
Al moment al coventarès strolegâ il GDB-Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan, salacor il dizionari plui complet.




Furlansko slovenski slovar


Ko se bližamo poletni suši, v vsakem pogledu, mogoče čas za listanje po slovarju. Slovar je precej dolg, tako da lahko listate celo poletje, najdete ga na desni pod objave:
Furlansko slovenski slovar.

iz uvoda:
„...
Delo je nastalo v obdobju 1994-2006, deloma je zajeto tudi kasnejše stanje vse do konca leta 2007, kar je razvidno iz spodaj navedene literature.
Kot v primeru etimološkega slovarja albanskega jezika naj služi spletna objava predvsem nujno potrebnim izboljšavam in seveda iz znanega razloga, ker drugi način objave ni mogoč.
Slovar sem pisal v treh obdobjih, najprej krajšo različico, potem daljšo, končana še pred letom 2000. Od leta 2000 do 2006 sem začel popravljati, kajti izšel je novi furlanski pravopis, dodajal sem, kar se je dalo, še sodobno terminologijo, tu pa tam z dodatnimi razlagami, etimologijami.
V tem zadnjem obdobju sem poskušal prečesati dosegljivo furlansko literaturo, v kolikor mi je bilo mogoče, sem gesla opremil s primeri rabe. Zadnja faza še traja, medtem je izšel veliki dvojezični furlansko italijanski slovar GDB-Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan, ki je, če geslo ima, najbolj dodelan. Potrebno bi bilo celotno gradivo primerjati in popraviti s pomočjo GDB-ja, to je samo delno uspelo..”

Libris par fruts / pravljice

O ai let un coment interessant dal Crot (il Blog dal Crot) dulà che al fevele di sô fi plui grant che al va tal asîl
„... libris par fruts e a cjase o 'nd vin une vore, cuasi ducj par talian. La soluzion che o vin cjatade e je chê di leiju a voltis par talian e altris par furlan o se no fasint in mût che cualchi personaç de storie al feveledi par furlan. „
e plui indevant
„Il vêr probleme al è la mancjance di cartons animâts o robis par fruts par furlan pe television. Nol coventarès tant a bastaressin 5 minûts in dì (e magari no propite la Domenie matine as 10 cuant che al capite)...”

Jo, o miôr nô cu la mê femine, ancje se o sin a stâ in Austrie, o vin par fortune a disposizion la television satelitâr ongjarese e slovene, dulà che si cjatin ogni sere ancje cartons animâts o robis par fruts par sloven e par ongjarês, e a bande di chest o vin comprât ancje dai DVDs slovens e ongjarês. O vin libris par fruts par ongjarês e par sloven, ma si cjate ancje alc par todesc o cec, no fasint diference se si trate di un libri par ongjarês o (scuen) leilu par sloven, ancje se o ai di ameti che e je une vere fature simpri voltâ, si cîr peraulis. Cussì in ogni câs al è miôr vê libris par fruts in marilenghe o lenghe mari, semplicementri che dome cussì i fruts a puedin cjapâ sù realmentri i vocabui mancul doprâts.
TV e libris par fruts a son imprescj elementârs. Se no altri al coventarès voltâ i libris e i cartons plui popolârs.


pravljice za otroke

Bral sem zanimiv komentar Crôta (glej zgoraj v furlanski verziji), ki pravi, da ni dovolj knjig in risank za otroke v furlanščini, knjige so skoraj izključno v italijanščini, tako da je prišel do prakse da bere eno knjigo po italijansko, drugo s sprotnim prevajanjem v furlanščini.
Meni je problem poznan, čeprav je pri nas, čeprav smo v Avstriji, nekoliko bolje, imamo na voljo satelitsko televizijo, madžarsko kot slovensko z risankami tu in tam, dodatno devedeje in madžarske in slovenske otroške knjige. Teh pa ni ravno dosti, tako da dobro poznam naporno sprotno prevajanje, kadar moram brati madžarsko knjigo sproti po slovensko, neko simultano branje pravljic.
Vem pa kako koristno vplivajo knjige in dobre risanke na besedni zaklad malih, res neverjetno, tako da za primer manjšin na sploh kot tudi za furlansko velja, da je treba nujno povečati število knjig in oddaj.

l’inovâl dal „dnevnik" / dnevnik praznuje

In chescj dîs al vignive memoreât l’inovâl dal „dnevnik“ Gjornâl televisîf sloven “40 agns dal gjornâl sloven” (e propit cjalant il »dnevnik« îr l’altri mi si è rot il televisôr!)
O vês induvinât o vuei dî alc su la impuartance di vê un Gjornâl televisîf in marilenghe o tal câs sloven in lenghe mari, anzit al è une chistion clâf: mediis e scuele.
O ai let za plui che une volte che la Rai no fâs vonde e di fat o vin za un gjornalut furlan su Telefriuli e su la radio.
Interessant il »dnevnik« sloven al nassè dome dopo il 1968 dopo agns di bataie su la relazion Lubiane – Beograd. Beograd/Belgrât, il nestri vieri cjâf lûc, nol voleve nancje sintî une peraule de idee dal dnevnik sloven, a jerin dal dut cuintri e jessi cuintri intun sisteme totalitari al vûl dî cjatâsi denant di puartis sieradis – nuie ce fâ!
Ce che o vuei dî al è che ancje intun sisteme totalitari si pues vê e rivâ adore se la int e à une idee clare ce che e vûl, cussì p.e. tal comunisim ongjâr si fiesteze Nadâl, in Polonie si lave in glesie e.v.i.
La identitât, la lenghe tes scuelis, dut al dipint dome de int, e no je colpe de RAI o di un guvier centralistic, di une leç o altri se alc nol è jentrât dal dut in vore.


dnevnik praznuje

V teh dneh so se spomnili obletnice prvega slovenskega dnevnika“slovenski dnevnik praznuje 40 let«. (Meni se pa je ravno na ta dan med dnevnikom televizor pokvaril!)
Uganili ste, omeniti sem hotel, zakaj je pomembno imeti dnevnik v svojem jeziku, v slovenščini ali v furlanščini. Gre za ključno vprašanje: medije in šola.
Bral sem že dosti o tem, da italijanska RAI (v Furlaniji) ne naredi dovolj, res je kratke novice v furlanščini imamo samo na programu Telefriuli tu pa tam na radiu.
Zanimivo je, da smo dobili slovenski dnevnik šele po letu 1968 po letih, ko so se dajali na relaciji Ljubljana – Beograd. Beograd menda ni bil preveč zagret, in v takratnem sistemu ni šlo nič brez naše stare prestolnice.
Kar mislim reči, dá se marsikaj doseči tudi v totalitarnih sistemih, če je narod za, tako so npr. Madžari tudi v komunizmu praznovali Božič, Poljaki pa pridno maševali.
Vroča vprašanja, aktualna sedaj v Furlaniji, tudi če so volitve mimo, okoli identite, jezik v šole, vse to zavisi od ljudi in ne od nekih organizacij RAI ali centralističnih vlad, zakonov.

Gramatiche furlane 2006 / Furlanska slovnica 2006

Agns indaûr – plui di dîs - jo adun cul gno infadiabil colaboradôr Prof. Dr. Superego o vin metût adun une gramaticute furlane scrite par sloven, agns dopo dal 2004-2006 simpri noaltris doi jo e il Dotôr nomenât o vin fat une seconde edizion, riviodude e ampliade seont la grafie normalizade.
La Rêt nus permet di dâ fûr a gratis cheste vore:
Us prei voaltris sienziâts e no sienziât, furlans, talians, slovens, di fâ coments, specialmentri ce che rivuarde i esemplis furlans.

si pues scjariâ achì (PDF 1 MB)

O ACHÌ

Furlanska slovnica 2006

Pred leti – več kot deset let je že – sem sestavil še v študentskih letih krajšo furlansko slovnico, desetletje kasneje v času 2004-2006 sem spisal razširjeno verzijo, ki je prilagojena uradnem pravopisu. Prosil bi za opazke.

torej poglejte tukaj (PDF 1 MB)

Udin e conte vs. Udin al conte / Gospa ali gospod Videm

O ai let cun interès l´ultin numar de Patrie – no pal ultin o soi deventât un dai colaboradôrs di chest zornâl impuartant - e la interviste a Zuan Nazzi “Nazzi cuintri dut e ducj?”
Dopo agns e agns di lavôr no si è rassegnât a pleâ la schene sot dal re di Babel (par doprâ une frase bibliche), al critiche il mût di spindi bêçs di bande des organizazions uficiâls cul sostegn di chel e di chest.
Mi displâs il fat – simpri de posizion neutrâl di sloven cjalant dut di difûr – che di une bande »a son in pôcs i furlans« e di altre bande »no cjatin la strade juste par meti adun i fuarcis« p.e. scrivi un dizionari di riferiment (viôt p.e. la Biblie stampade cu lis pipis..)
No pal ultin il dizionari (furlan – sloven plui o mancul 40 mil lemis) lu scrîf ancje jo za plui di dîs agns, tacant cu la grafie de SFF daspò cun chê di Lamuele e cumò cu la uficiâl (o Lamuele 2), ma dibant, ancje jo o lavori di bessôl cence un sostegn conret, ma o ai decît di tignî dûr a doprâ la grafie uficiâl – rispiet pe energjie di Nazzi, però la normalizazion de lenghe e la grafie e je une robe fondamentâl, nol si trate di pleâ la schene sì e no, la grafie e je stade acetade cuntun consens politic, une leç o »la constituzion de lenghe« –
O cjati (la mê opinion personâl) che la soluzion uficiâl biele e sedi in ogni câs miôr des pipis che no àn nuie a ce fâ cul mont latin, nancje il rumen di spirt mieç slâf nol dopre lis pipis.
Alc altri:
“Udin e conte” o “Udin al conte”?
Nazzi (simpri la interviste): “No si pues mandâ a insegnâ int che
no sa lis robis, opûr mi ven iniment un esempli:
la trasmission «Udin e conte». Cemût si fasial
a sbaliâ a partî dal titul! Udin al è masculin, no
feminin! Ju scolti chei zovins, a son ancje brâfs te
intenzion, ma ce becanots che a tirin fûr!”

Udin al pues jessi masculin tant che Triest, però »la citât di Udin« e je feminine –
E secont l'ultin »Udin e conte« al significhe :
»La citât (UDIN)“ e conte > la citât – che si clame Udin – e conte.

Ce pensaiso?

La vichipedie furlane:
“Udin e je la capitâl dal Friûl; e je situade intal Friûl centrâl, intune posizion strategjiche: e je une citât di plui di 97.000 abitants……”





Gospa ali gospod Videm

Z zanimanjem sem bral zadnjo številko mesečnika Patrie (ustrezno povezavo najdete na desni strani) – nenazadnje že nekaj časa sodelujem – in predvsem intervju s slovaropiscem Zuanom Nazzijem, članek z naslovom “Nazzi cuintri dut e ducj? (Nazzi proti vsem)”
Po dolgih letih neomajnega in »neplačanega« dela res ni šel na kolena, temveč graja način, kako uradne organizacije mečejo denarje (skozi okno) s podporo tega in onega.
Meni je žal – seveda iz slovenskega gledališča – da po eni strani »je itak malo Furlanov« po drugi pa »jim nekako ne gre vkup«, da bi se zmenili in spravili na skupni tir, nekako klasika majhnih združb morda. Tako do danes še ni bil spisan merodajni slovar – tudi pri Slovencih je trajalo šele v 20. stoletju, prej so bili posamezniki kot Pleterski.
Tako se tudi jaz postavim v vrsto z mojim slovarjem (furlansko – slovenski 40 tisoč enot), ki ga že malo večnost sestavljam, ampak vseeno velja uporabljati uradno priznani pravopis oziroma črkopis, ki je vsekakor boljša rešitev kot črkopis s strešicami, saj te že same po sebi ne sodijo v nek latinski- romanski črkopis, niti na pol slovanska romunščina jih ne rabi.

personis une vore impuartantis (PUI) / zelo pomembne osebe

Scoltant la radio, cirint te rêt alc par furlan, si scuen dî che a'nd è pôc par furlan, ma almancul alc al è alc e nuie al è nuie (un dai plui biei proverbis furlans).
Soredut grazie e compliments (!) ai protagoniscj des emissions par furlan – Onde furlane e Spazio cent e trê (Gjal e Copasse) (altris no mi vegnin iniment) almancul si cjate alc te rêt.
Cumò za deventât un scoltadôr regolâr des emissions nomenadis, o ai osservât che la (gran) part dai intervistâts e fevele (dome) par talian, o feveli de statistiche, e cheste statistiche e dîs che une (grande) part des personis “impuartantis” de vite publiche in Friûl nol cjacare par furlan.. e isal pardabon cussì?


zelo pomembne osebe

Ko poslušam radio in iščem po spletu, če je kaj oddaj v furlanščini, pridem do zaključka, da ni skoraj nič, kot pravi znani furlanski pregovor: nekaj je nekaj in nič ni nič (ali: nič je nič).
V glavnem hvala in pohvala (!) obstoječim furlanskim oddajam, ki so dosegljivi na spletu - Onde furlane e Spazio cent e trê (Gjal e Copasse) (drugih se ne spomnim).
Zdaj že redni poslušalec omenjenih postaj in oddaj, sem opazil, da precejšnji del sogovornikov v intervjujih govori (samo) italijansko, statistično gledano vsaj, statistika torej kaže, da obstaja veliko število »pomembnih« oseb v Furlaniji, ki ne govori furlansko .. je res tako?

LEZION 1 »Živjo!« / VAJA 1 »Mandi!«

Živjo! Mandi!

Danes je nedelja. Vuê e je domenie.
Dobrodošli! Benvignûts!
Učimo se slovensko (furlansko)! Imparìn il sloven (il furlan)!
Dobro? Vadial ben?
Ne, danes ne, zdaj žal nimam časa. »No, vuê no, cumò purtrop no ai timp.«
Poglej ven! Cjale difûr!
Kako lepo vreme! Ce biel timp!
Vidimo se jutri! Si viodìn doman!

I. la pronunciazion / izgovor
c = furl. »z« tant che »zucar«
č = furl. »ç«
s = furl. »s, ss« tant che »jessi«
š = tant che talian »sc» denant di »i,e« p.e. »sci«
z = furl. »-s-» p.e. »rose«
ž = tant che francês »j« p.e. »jour«



II. salûts / pozdravi
dober dan! bundì!
dober večer! buine sere!
lahko noč! buinegnot!

tu par tu (saludâ e lassâsi)
živjo / zdravo! mandi/ maman !
si viodìn! vidimo se!


III. peraulis/ besede
danes – vuê
je – al è // 3. sg di BITI »jessi«
nedelja – domenie // < ne + delati 'no+lavorâ', parcè che no si lavore, biele etimologjie
dobrodošli! - benvignûts! // dobro – ben + došli »vignûts«
učimo se – imparâ, cjapâ sù // dal verp UČITI »insegnâ« + SE »-si« riflessîf
slovensko – sloven / par sloven
furlansko – furlan / par furlan
dobro – ben //
masc. dober, fem. dobra, neutr. dobro = masc. bon, fem. buine
ne – no
zdaj (averbi) – cumò
žal (averbi) - purtrop
nimam – no ai // < ne »no« + imam »ai« dal verp IMETI »vê«
čas (masc) – timp

poglej – cjale // imperat. di POGLEDATI »dâ un cuc, cjalâ«
ven (averbi) - difûr
kako – ce, cemût
lepo (neutrum) – biel // lep, lepa, lepo = biel, biele
vreme (neutr.) - timp
vidimo se (rifl.) – viodisi // riflessîf di VIDETI »viodi«
jutri (averbi) - doman


IV.
gramatiche / slovnica

NON / SAMOSTALNIK
------------------------------
a) Il sloven al cognòs trê gjenars (masc., fem., neutr.) tant che il latin:
p.e.
DOBER = BONUS
DOBRA = BONA
DOBRO = BONUM

b) Il sloven al à conservât ancje il duâl, lu doprin pocjis lenghis, p.e. l'arap, sanscrit;
cussì o vin trê numars: sing, duâl, plurâl.

c) la declinazion cui sufìs tant che tal latin:
o vin 6 câs: nominatîf, gjenitîf, datîf, acusatîf, locatîf, strumentâl


VERP / GLAGOL
-----------------------

BITI »jessi«
Sg
SG1 (jaz) sem - (jo) o soi
SG2 (ti) si - (tu) tu sês
SG3 (on, ona, ono) je – (lui) al è / (jê) e je

Dual
D1 (midva, medve) sva - (doi personis) o sin
D2 (vidva, vedve) sta – (doi) o sês
D3 (onadva, onedve) sta – (doi) a son

PL
PL1 (mi) smo – (noaltris, nô) o sin
PL2 (vi, Vi) ste - (voaltris, vô, Vô) o sês
PL3 (oni, one, ona) so - (lôr) a son


UČITI
inf – ITI (III.)

SG
uči-m
uči-š
uči

D
uči-va
uči-ta
uči-ta

PL
uči-mo
uči-te
uči-jo

Superstrât o super-strade ? Napredni »nadsloj« na super-stradi

La storie de lenghe furlane e sommee une vore ae storie de lenghe francese,
no dome tal lessic tip mari-mère pari-père..frère/soeur (< lat. soror) ev.i.
Il furlan tal sô jessi elementâr e storic al è cence dubi plui dongje al grup celtic-romanç, secont il ragrupament celtic-romanç versus italoromanç, ma vuê tal sô jessi atuâl al è plui dongje al secont, al grup talian. Il risultât di une strade lungje di un substrât celtic, superstrât gjermanic, adstrâts (influencis des lenghis di dongje) todescj-slâfs.

Dal celtic fevelât dai Cjargns al è restât pôc, pôc si cjate ancje tal francês, dutis lis dôs sûrs neolatinis a àn un substrât celtic, e dopo al è rivât il podê gjermanic puartant cun se influencis gjemanichis soredut tal lessic.

Tal ultin câs a fevelin di un superstrât ce che al vûl dî semplicementri: il podê politic o i vincidôrs a cjaparan sù la lenghe dal popul latin o latinizât

– ce biele robe:

i vincidôrs viodût che jerin in pôcs a si metin in code lassant il podê lenghistic al popul - forsit un model pai paîs modernis in Europe e ancje pe Italie – jo lu clamarès al puest di superstrât la super-strade viers la Europe!



napredni »nadsloj«

Zgodovina furlanščine je skrajno podobna zgodovini francoščine, ne samo v besedišču kot furl. mari- fr. mère,furl. pari- fr. père,
furl. fradi – frère, furl. sûr – fr. soeur (< lat. soror) itd.
Furlanščina je po svojem zgodovinskem osnovnem značaju bližja keltsko-romanski skupini, seveda če sprejmemo razvrstitev v keltsko-romansko in italo-romansko skupino.
Danes kaže stanje premik v smeri italijanske skupine, na koncu dolge poti, skupek različnih slojev (kot pri vsakem jeziku), keltski podsloj ali substrat, torej neka keltska podlaga, ki velja tudi za določena področja Slovenije, vsaj za Koroško. Sledi germanski nadsloj ali superstrat in adstrat ali neka dodana vrednost (kot pri davku..), vplivi sosedov, torej slovanski in nemški.

Od keltskega jezika keltskega plemena pradavnih Karnov ni ostalo kaj dosti, ostalo je nekaj besed, ki se rabijo v furlanščini še danes,npr. beseda »troi« »pot«, podobno velja za francoščino, obe sestri imata keltsko podlago.
Kasneje s propadom Rima so prispela germanska plemena, ki so prevzela oblast, tako na ozemlju današnje Francije kot Furlanije.
V zadnjem primeru govorijo o nadsloju ali superstratu, kar pomeni preprosto:
politična premoč ali zmagovalci so se naučili jezik naroda, latiniziranega naroda – res čedna reč :
zmagovalci, glede na to, da jih je malo, se postavijo zadaj v vrsto in prepustijo jezikovno oblast narodu – mogoče vzorec za mnoge države v Evropi, tako bi to imenoval namesto superstrata »super strado« ali po slovensko avtocesta.

cjariesâr e cjariesis / češnja

Ce biel timp, ce buinore aviertane, Vierte, Jessude, Primevere, lis plantis si svein, e tal fratimp si è sveât ancje il nestri cjariesâr piçul, masse çoncjât e cence cjariesis.
Cjariesâr e cjariesis, bielis peraulis, plui o mancul si pues dî che il furlan al à mantignût la peraule lat. volg. ”ceresia”. Ca di nô si dîs »češnja« o »črešnja«.
Interessant che la peraule slovene dal slâf comun »*čers’ьn’a« e diven ancje de istesse latine “ceresia”. La russe „čerešnja” e somee ae furlane „cjariesis / çariesis“.


češnja

Kako ugodno vreme, pomladansko jutro, spomlad, zbujajo se rastline, in ne vem kdaj, tudi naša mala češnja, črešnja, samo da nima češenj.
Po furlansko pravijo temu „cjariesâr” in „cjariesis”, kar ohranja nekako staro latinsko besedo za „češnjo” poznolat. ”ceresia”. Naša »češnja« ali »črešnja« je enaka cerkvenoslovanski »črěšьnja” iz praslovanske *čers’ьn’a, in prav praslovanska beseda je kot furlanska iz iste latinske. Furlanski je še najbolj podobna ruska „čerešnja”.