Stalin. Une biografie politiche / Stalin- politična biografija

te foto: la version ongjarese

Fevelant di politiche..se o vês voie di lei alc, alc di util, e infin imparâ alc, us racomandi il libri
„Stalin. Une biografie politiche” di Isaac Deutscher (par sloven „Stalin- politična biografija”
par talian Stalin. Una biografia politica).
O lei la version ongjarese „Sztálin”, ma infin ancje la taliane e va ben (la version furlane si doprarà – di sigûr - tes scuelis furlanis..une dì..)
L'autôr Deutscher polac-ebreu trotzkist al à scrite la plui interessante e innomenade biografie di Stalin, al è un lavôr standard, ma soredut si lei tant che un zâl.
Nol è dome une biografie di Stalin, ma ancje la biografie dal montafin dal socialisim di stamp sovietic, ma ancje chel jugoslâf. Si pues dî che Stalin al jere un prodot dal zarisim, lui stes „zar” a cjâf dal moviment cuintrizaristic. Stalin al jere cressût cu la ideologjie dal zarisim, cul centralisim e il podê cence limits, di piçul sot la influence des organizazions de glesie ortodosse e dopo la sô prime ativitât politiche plui voltis in preson in Sibirie di dulà al rivave adore a scjampâ plui che une volte, dome agns dopo al jere lui chel che al mandave la int in Sibirie.
Il so pseudonim „Stalin” al diven dal todesc „Stahl” „açâl”. Te ideologjie dal „Stalinisim” „l´açâl” al jere plui impuartant che no il pan, milions a muririn di fan, soredut in Ucraine.


Stalin- politična biografija

Ko se že pogovarjamo o politiki..če bi rad kaj prebrali, kaj uporabnega, in se obenem še kaj naučili, vam priporočam knjigo „Stalin- politična biografija” od Isaaca Deutscherja.
Jaz berem madžarsko verzijo „Sztálin”.
Pisec Deutscher Poljak, Jud po prepričanju trockist je napisal najbolj zanimivo in najbolj znano biografijo Stalina, gre za standardno delo, ki se bere kot dobra kriminalka.
V bistvu ni samo Stalinova biografija, je biografija sovjetskega socializma, v marsičem tudi jugoslovanskega. Stalin je bil kot produkt carizma sam car na čelu proticarističnega gibanja.
Stalin je odraščal s caristično ideologiji pod vplivom pravoslavne cerkve, po prvi politični aktivnosti je bil večkrat poslan kazensko v Sibirijo, od koder je tudi večkrat pobegnil, nekaj let zatem, je bil on ta, ki je pošiljal ljudi v Sibirijo.
Njegov nadevek „Stalin” pride iz nemščine od besede „Stahl” „jeklo”. V stalinistični ideologiji je bilo jeklo pomembnejše od kruha, milijoni so umrli od lakote, predvsem v Ukrajini.

Sanc e tiere / Kri in zemlja

suburbi european / evropsko predmestje

Si fevele tant di integrazion dai imigrâts, ca di nô in Austrie e ancje in Gjermanie, nuie di strani viodût che la situazion sociâl austriache e je scuasit la istesse che no chê in Gjermanie.
La integrazion e je cence dubi necessarie, il probleme al è cjatâ lis misuris justis cence lâ a pericul di promovi une assimilazion platade.
Une part – forsit za la gran part – dai politics di chenti (par esempli il governadôr de Assie in Gjermanie o ca di me il nestri sindic) e cîr gnovis strategjiis par integrâ (miôr) i imigrâts, parcè che finmò no rivarin a fâlu.
Magari cussì no tai lôr voi integrazion e vûl dî “fâ todesc” “fevelâ todesc” e.v.i. cence badâ ai dibisugnis di chescj grups.
O cjati che cussì nol si varà sucès.
O pensi che ancje la maioritât - i todescj, i francês e.vi. – a vebin di mostrâ alc, tant che il cognossiment di base de lenghe e culture sedi la turche o arabe.
O cognòs di persone un esempli vîf di chest “mecanisim” (in fin dai fins ancje jo o soi un imigrât), si trate di un gno amì todesc, insegnant intune scuele a Berlin cuntun percentuâl une vore alt (80%) di turcs e araps.
Tal principi e jere dure pal insegnant todesc tal “ghetto” turc, nol saveve ce fâ, no lu à rispietât dinissun, a blestemavin par turc e arap stant che nol capìs. Cussì nol si podeve lâ indenant - lui a tacave a cjapâ sù il turc a un nivel di base e ancje almancul lis blestemis arabis.
Dopo chest dut al jere gambiât.
I fruts a jerin dal dut gambiât, a imparavin plui vulintîr, anzit lui al deventave un spezializât ce che al rivuarde lis blestemis arabis dal Liban.
I fruts a imparavin plui vulintîr l’inglês, a cjatavin fûr zûcs tant che voltâ blestemis dal turc in inglês e cussì indevant.
Ancje i gjenitôrs, araps dal Liban, turcs e curds de Anatolie, lu rispietavin,
si saludavin un cul altri za di lontan, anzit al sucedeve che cualchidun lu à
clamât a gustâ.
Vuê nol insegne plui in cheste scuele, lu àn mandât intun altri ghetto, un ghetto dai puars, todescj, int cence lavôr, violence, alcul, nol mancje nuie, e je dure - zovaressial imparâ la lenghe dai disocupâts?




Kri in zemlja

Veliko se govori o vključevanju tujcev v družbo, v Avstriji in tudi v Nemčiji,
avstrijska slika je v glavnem le omiljena kopija nemškega stanja.
Vključevanje je nedvomno potrebno, težko je le najti pravi recept, ne da bi se šli prikrite asimilacije.
Znaten del – mogoče celo večina – politikov v Avstriji in Nemčiji (npr. hesenski predsednik) išče in najde nove prijeme, kako bolje vključiti tujce, do zdaj ni bilo uspeha.
Žal gredo novosti v smeri postavljanja pogojev, preverjanje znanja nemškega jezika in kulture, ne da bi pri tem upoštevali potrebe dotičnih.
Mislim, da tudi tokrat ne bo uspeha.
Bolje bi bilo, če bi tudi večina – Nemci, Francozi – pokazali nekaj novega s svoje strani, npr. osnovno znanje jezika in kulture, v tem primeru turške in arabske.
To zmanjša razdaljo, olajša slabe občutke, poviša drugemu vrednost in nenazadanje znanje nikomur ne škodi.

Osebno poznam živi primer opisanega mehanizma (konec koncev tudi deloma iz lastnih izkušenj), gre za mojega nemškega prijatelja, ki je učitelj angleščine na neki šoli v Berlinu, kjer odstotek Turkov in Arabcov presega 80 odstotkov.
Na začetku je nemškemu učitelju v turškem getu trda predla, ni vedel, kaj naj stori, nobeden ga ni jemal resno, niso ga upoštevali niti malo, kakor je komu na pamet padlo, tako ga je po turško in arabsko preklinjal, saj itak ne razume.
Ker tako ni šlo več naprej, se je začel učiti turško in arabsko, najprej se je pa seveda pošteno lotil kletvic.
Ko je slišano kletvico napisal na tablo in začel javno prevajati, so se začudili in odenkrat je bilo vse drugače.
Začeli so ga spoštovati in otroci so sledili celo pouku angleščine, šli so se igrice prevajanja iz turščine v angleščino itd.
Tudi starši otrok, predvsem iz Libanona in Anatolije, so ga začeli drugače gledati, pozdravljali so ga spoštljivo že od daleč, zgodilo se je, da so ga vabili celo na kosilo.
Danes ne uči več na tej šoli, poslali so ga v drug geto, geto brezposelnih Nemcev, tudi tokrat trda prede – a bo kaj pomagalo, če se nauči jezik brezposelnih?

Schengen-visa

 

cence stangjis austriachis
cence stangjis cechis




Jessint a stâ dongje dal confin e rivât il dì dal Schengen, o soi un di chei che
a dovaressin profitâ de gnove situazion a jessi plui libar di movisi ancje a soreli jevât.
Curiôs, o ai decidût di viodi ce che al è sucedût, cumò – ca di nô - si passe il cunfin cence stangjis ae velocitât di 40 chilometris par ore.
Cumò mi pâr ancjemò plui strani che a vivin un dongje l’altri cence imparâ la lenghe dal altri/vicin.
Però no dal dut, chei „dal soreli jevât” i cecs a imparin plui o mancul il todesc, i austriacs invezit no – parcè vevio di imparâlu il cec se ducj al di là dal „cunfin” a fevelin la mê lenghe (a disin)?
O soi pe introduzion des lenghis dal vicin a scuele - obligatori.



Kot takorekoč obmejni prebivalec bi moral s prihodom Schengena imeti neke koristi, prosto pot proti vzhodu.
Radoveden (itak sem imel namen iti čez), sem šel pogledati, kako zadeva v praksi izgleda, ta nova svoboda. Lahko rečem, da gre gladko čez (s približno 40-50 na uro).
Čudno ostaja, da živijo drug zraven drugega, ne da bi znali jezik drugega/soseda.
To seveda ni čisto res, kajti oni z vzhoda, Čehi v tem primeru, znajo jezik soseda, obratno ne, kajti Avstrijci si mislijo, kaj čem se učiti češčine, če oni znajo nemško?
Stara priča, samo čudno, da eni znajo razne jezike, drugi pa komaj angleščino spravijo pod streho.
V glavnem bi moral biti jezik soseda za obmejce obvezen. Eni ga ja že znajo.

rivoluzion narançon / oranžna revolucija

o vin za fevelât dal cjâf di stât rumen che al lave ator cu la maiute narancine, o savìn ducj ancje che in Ucraine il colôr narant al significave (significhie ancjemò?) la sperance o la rivoluzion narançon, in Gjermanie però al è il colôr dai parons responsabii pe racuelte dai sacs des scovacis, ma il narant
al è ancje il simbul de cjase di Oranie (Huis Oranje-Nassau) e cussì ancje de scuare di balon olandese,
il narant al è ancje il colôr dal budisim e vuê cu la "maiute narancine" ancje simbul de solidarietât pai munics budiscj de ex Birmanie (vuê Union de Myanmar).
la maiute narante no le ai, almancul no le ai cjatade, però se le ves vude, le varès metude sù. Ma cumò mi pâr, o soi rivât un tic in ritart.

oranžna revolucija
Govorili smo že o romunskem predsedniku, ki se oblečen v ceneni oranžni majici podal med svoj narod, vsi vemo, da je oranžna barva pomenila (še pomeni?) v Ukrajini upanje na boljše čase ali oranžno revolucijo v šotorih pri minus dvajset, v Nemčiji si lastijo oranžno barvo kot svojo dobroplačani smetarji, oranžna barvo je tudi simbol hiše Oranje (Huis Oranje-Nassau) in zato seveda tudi holandske nogometne ekipe, je pa tudi barva budizma in danes „oranžne majice” kot simbol podpore budističnim menihom v Birmaniji (danes Myanmar).
Oranžne majice nimam, vsaj nisem je našel, če jo bi bil imel, bi jo bil oblekel, ampak zdaj sem itak že zamudil.

Imperator Traianus

in chescj dîs il Cjâf di stât rumen Traian Băsescu al passe lis vacancis inte regjon de minorance etniche magjare intal storic Székelyföld (la tiere dai secêi o sicans) (ator di ongj. Kovászna/rum. Covasna e Hargita/Harghita)
Lis mediis ongjaris si interessin une vore di cheste visite privade, il cjâf di stât cu la maiute narancine al mangje plats ongjarês in piçulis ostariis e al cjol un cafè cu la int semplice, puare, un turist francês al diseve - cun braure - intune interviste ae television ongjare Duna TV che a vevin baratât cuatri peraulis, altris lu vevin tignût di turist, pôc prin a vevin bevût „o halbă de bere" o par ongjarês "egy korsó sör" (un grant di bire) cul president, cussì dopo dut chest - simpri lis mediis ongjaris - lu clamin "re Mátyás" il mitic re dai ongjârs che si mudave cun vistîts di puar par viodi ce che al fâs il so popul.
Il re Mátyás al è ancje une figure mitiche de storie slovene, dome che i slovens lu clamin "kralj Matjaž" e lu tignin di sloven, in ogni câs al è un idul pai fruts e sostegnidôr dai puars.
Cumò se i miei fruts mi domandassin cui isal il mitic "kralj Matjaž" il re dai puars - alore o podarès dî, cjale ca al è chest omenut li cu la maiute narancine che al cjape a bracecuel une frute magjare..


Te dni je romunski predsednik Traian Băsescu za počitnikarjenje izbral revno območje, kjer živi madžarska manjšina Székelyföld (okoli madž. Kovászna/rom. Covasna in Hargita/Harghita) globoko v Transilvaniji.
Madžarski novinarji se zelo zanimajo za ta zasebni obisk, kajti predsednik v oranžni majici se je podal na vas med narod, skupaj sedijo v kaki vaški gostilnici pri madžarskem golažu, nek francoski turist, ki se je tam po naključju znašel (kaj je v teh krajih iskal ni znano), je izjavil za madžarsko televizijo, da sta dobro poklepetala, drugi so gospoda v oranžni majici imeli za turista, ne da bi vedeli, da ga pijejo skupaj s predsednikom, zato so mu dali že privzdevek „Mátyás király” zgodovinski madžarski kralj, ali po naše "kralj Matjaž”, znan po tem, da se je pogosto preoblekel v reveža in obhodil ravno te revne kraje, kjer se zdaj mudi predsednik.
Če me zdaj otroci vprašajo, kdo je pravzaprav bil ta pravljični "kralj Matjaž" – potem bom vedel, kaj moram reči, no poglej onega tam v ta oranžni majici (zgleda, da je bil skozi v isti majici).

insegnament obligatori / obvezno učenje

In Gjermanie il guvier Merkel al vûl fâ obligatori l’insegnament de lenghe todescje tes scuelis maternis, obligatori (dome) pai fruts dai imigrants turcs, de ex-jugoslavie, araps e altris dal mont di soreli jevât, obligatori par ducj fale une "piçule" ecezion: i fruts dai merecans, japonês, coreans e altris dal soreli a mont.
Discriminazion?
La strade juste, mi pâr, e podarès jessi miorâ la competence sedi te forme scrite chê orâl in dutis lis dôs lenghis, inte lenghe di "minorance" (ancje se i turcs no son une minorance storiche in Gjermanie) e inte lenghe uficiâl, ven a stâi la lenghe turche e todescje.
Duncje, obligatori sì.
Dome cui che al fevele ben la sô lenghe mari, al fevelarà ben la lenghe uficiâl.
Chel istès al vâl pes minorancis plui o mancul storichis, o in altris peraulis: dâ al frut la oportunitât di imparâ plui lenghis e no dome a nivel di lenghe fevelade.


V Nemčiji namerava Merkelova vlada uvesti obvezno malo šolo z nemškim učnim jezikom, obvezno za otroke priseljencev iz Turčije, bivše Jugoslavije, in iz drugih dežel, ki ne pripadajo zahodnemu svetu, obvezno za vse (?), razen ene same majhne izjemice, izjema so otroci iz ZDA, Japonske, Koreje.
Enakopravno?
Prava pot bi bila, najprej poskrbeti za dobro znanje (pisno in usno) maternega jezika in vzporedno uradnega večinskega jezika (četudi otroci priseljencev nimajo pravnega statusa manjšine v Nemčiji in drugod), torej obvezno učenje da, npr. turščine in nemščine.
Jezikoslovci vedo, da je dobro znanje maternega jezika pogoj za učinkovito učenje jezikov nasploh.

Tokaj to kaj? Tokaj? To kaj? Ce isal?

Tokaj, tocai, točaj, Tokajský výber 5-putnový, Tokaji aszú 5puttonyos, tokaji bor, токайское вино, tokay wine...
Il non Tocai no si podarà plui doprâ, nancje il non Tocai Friulano, parcè che (a disin) il non Tocai al diven dal ongjarês Tokaj de regjon ongjarese Tokaj.
Ben che vuê si cjate ancje une part de regjon storiche dal Tokaj dentri i confins de Slovachie, cussì ancje i slovacs a àn e varan il dirit di doprâ chest non, si intint, che cheste specie di cooperazion cui slovacs no ur plâs ai ongjarês.

Par gno cont - cui voi di sloven e amì de lenghe furlane – ni mi plâs masse la sielte dal non talian „Tocai Friulano”.
I slovens a dopravin il non “Furlanski tokaj”, cumò ancje in Slovenie no lu puedin plui doprâ, il vin lu clamin cumò “Točaj«. Il non mi faseve ridi pal prin, parcè che la peraule slovene „točaj« e significhe »camarîr«.
Di chê altre bande cualchidun al podarès ancje dî cetant svelts che a son i slovens, par vie il fat che tal forest, dulà no doprin e no dopraran la pipe »č«, a dopraran dome il non »tocaj«, e cussì i slovens a podaran ancje uficialmentri doprâ indevant il non »tocaj«, mintri che i furlans il non »tocai« no – strani, nomo.

Par sierâ il non ongjarês »tokaji« al vûl dî par furlan »tocaiês« o »di Tokaj«, e »tokaji bor« »vin tocaiês, vin di Tokaj«.


Tokaj to kaj? Tokaj? To kaj?

Tokaj, tocai, točaj, Tokajský výber 5-putnový, Tokaji aszú 5puttonyos, tokaji bor, токайское вино, tokay wine...
Ime Tocai se ne bo več uporabljalo, ne ime Tocai Friulano (= furlanski tokaj), da ne bi prišlo do zmede z madžarskim tokajem iz madžarske pokrajine Tokaj.

Danes se nahaja del območja Tokaja znotraj slovaških meja, tako bodo tudi Slovaki imeli pravico naprej uporabljati znamenito ime, tovrstno sodelovanje, se razume, Madžarom ni ravno po volji.
Če bi me vprašali – s slovenskimi očmi in kot prijatelja furlanščine – mi poimenovanje z italijanskim imenom „Tocai Friulano” ni najbolj všeč.

Slovenci so uporabljali ime »Furlanski tokaj«, zdaj so ga po novem krstili z imenom »Točaj«.
Na prvi pogled gre to ime marsikomu na smeh, na drugi pogled se za rešitev skriva zvijača, kajti v tujini ne bodo (vedno) pisali strešice (kot npr. pri imenom Škoda) in bodo preprosto pisali „tocaj«, s tem je na nek način spet doseženo, da se rabi ime, katero so si Madžari le delno uspešno rezervirali zase (in za severnega soseda).
»Tocaj«, namesto k-ja stoji pač c.
Madžarsko ime »tokaji« pomeni po slovensko »tokajski« ali »iz Tokaja«.

pravica biti umetni jezik

Vsi knjižni jeziki so, tudi italijanščina, nemščina, slovenščina, madžarščina itd., (vedno) posegali in posegajo po novotvorbah, jezikovnih starinah, da bi se zaščitili pred vdorom tujih besed.
Trdimo lahko, da so vsi sodobni jeziki (vsaj v Evropi), umetni jeziki – tudi italijanščina in slovenščina.
Zakaj torej naj ne bi tudi furlanščina uživala to pravico biti umetni jezik?

Če si jeziki ne bi pomagali s temi pomembnimi sredstvi jezikovne prenove, četudi naj se zdijo rešitve izumetničene in nenaravne, bi imeli danes širša območja „dialect continuuma”, narečnega continuuma, torej mrežo narečij, imeli bi mešanico podobnih medsebojno razumljivih govoric, npr. na relaciji od Celovca do Sofije, neko južnoslovanščino.

Tisti, ki ne želijo dati (majhnemu) jeziku ustrezno pomembnost, ki jim ni za nadaljevanje neodvisne dediščine, pravijo, da je jezik le zgolj sredstvo sporazumevanja, zakaj bi torej za vsak majhni jezik posebej izdelali neko standardno različico, ga poučevali v šolah.
Isti imajo furlanščino za krajevno govorico, krajevno narečje, tako tudi mislijo na Koroškem ali v Kanalski dolini ali v Reziji, kjer del slovenske manjšine ne želi imeti nobenega opravka s knjižno slovenščino.

Pred leti, ko sem hodil po Reziji, so mi tam razlagali, da je rezijanščina neko rusko narečje, pa oni pravzaprav nekako iz Rusije ali pa njihovi predniki, v glavnem nekaj zase. Na Koroškem pa poznamo govorjenje, da govorijo neko vindišarsko narečje, poglejte:

odlomek iz časopisa Gedenkdienstzeitung od Brigitte Entner in Heidi Wilscher, raziskovalki sodobne zgodovine na Koroškem:

"....Kljub volilnemu uspehu so se nemško nacionalno usmerjeni Korošci v zgodnjih dvajsetih letih znašli v dilemi, kako razlagati glasovanje slovensko govorečega ljudstva za Avstrijo. Kot model so prevzeli koncept »vindišarja«. Z vindišarjem sta oficialna Koroška in konzultirana nemško nacionalna znanost poimenovali »Nemcem naklonjenega« in prilagodljivega koroškega Slovenca, ki v zvestobi do domovine zavrača slovenske nacionalne zahteve. Vindišarski jezik so opisali kot narečje s slovenskimi prvinami. Ta podoba se je tako utrdila, da je še danes veliko koroških Slovencev prepričano, da govorijo vindišarski, ne pa slovenski jezik...."

furlan tes scuelis / furlanščina v šoli

Par che al intin il dibatit tor dal furlan tes scuelis, jo o riten che
la introduzion dal furlan tes scuelis e tes scuelis maternis, e ancje tes universitâts
e sedi la clâf pe sorevivence de lenghe,

par vie di chest il furlan al varès di jessi obleatori.

Parcè obleatori?

1. Dâ impuartance, rilevance, significance, rispiet ae lenghe e dâ une man a rindile pardabon uficiâl.

2. La alfabetizazion de populazion, che ognidun a puedi lei e scrivi par furlan.

3. Un efiet pusitîf sul svilup de inteligjence dai fruts.


Mari + lenghe

josef marchet - Patrie dal Friûl / zenâr 1951:

"...Insegnâ ai frutins a fevelâ par talian di piçui in sù, par cjase, al vûl dî metiju inte condizion di no savê plui fevelâ furlan e di no podê mai imparâ un talian sopuartabil. E al baste cjalâ i risultâts inte gjenerazion di cumò, che e je vignude sù, massime in citât, cun chescj criteris: la zoventût no sa ni il furlan ni il talian, e alore e fevele un brudiot di lengaç turbit, miscliçât, pastrocjât che al fâs lâ ator sul stomi.
Par altri lis sioris maris di cumò che a tegnin a ments che se la lenghe dai nestris viei e de nestre tiere e va distudantsi, la colpe plui grande e je lôr e de lôr stupidagjine. La lenghe si imparile simpri de mari, plui che no dal pari e par chel si clamile “mari lenghe”: la coruzion des lenghis e je la mostre de coruzion dal çurviel des feminis."


furlanščina v šoli

Kar se tiče govora okoli furlanščine v šoli, sem mnenja, da je uvajanje furlanščine v šole, vrtce, in tudi na univerzo ključnega pomena za preživetje jezika, zato bi morala biti furlanščina obvezni predmet v šoli.

Zakaj obvezni?


1. Dati jeziku pomembnost, vrednoto, pomen, spoštovanje, in dvigati njegovo uradnost.

2. Opismenjenje naroda, da bi vsak znal pisati in brati v furlanščini.

3. Pozitiven učinek na razvoj otrokove inteligence.

une lenghe, un.../ en jezik, ena...

In Burgenland - 50km di Viene - uns 41000 personis a fevelin une lenghe di minorance, 24000 il crauat, 17000 l'ongjares.
Al dispiet il fat che in Austrie il marcjat di lavor al presee la cognossince di lenghis dal soreli jevat,
dome 30% dai crauats e ongjares a fevelin in cjase inte lenghe dai lor vons.

Österreich = deutsch, Italia = italiano?

Na Gradiscanskem - 50km od Dunaja - govori priblizno 41000 oseb manjsinski jezik, 24000 hrvasko, 17000 madzarsko,
kljub dejstvom, da delovni trg ceni znanje "vzhodnih" jezikov,
le 30% Gradiscanskih Hrvatov in Madzarov govori s svojimi otroci v maternem jeziku.

Furlan obligatori

<<<<< lait a viodi

stúdio tassis

Vuê su la radio ongjarese kossuth www.kossuth.radio.hu il responsabil pes tassis al à dit che dome trê robis a son siguris: la muart, lis tassis e la intenzion gjenerâl di no paiâ lis tassis.
"Su lis tassis no si resone."

Danes sem slišal na madžarskem radiu kossuth www.kossuth.radio.hu izjavljati predstavnika davkarije, da so samo tri stvari gotove: smrt, davki in stremenje ljudi po obidenju plačanja davkov ali drugače "kako prelisičiti davkarijo".
Furlanski pregovor pravi: „O davkih se ne razpravlja.“

bici-land / dežela koles in kolesarjev

Difûr denant de nestre dite a duarmin cent automobii, ancje la machine sportive di trê mil di cilindrade. Intune piçule citât tal mieç dal Bici-land.
Cjale chi, a son rivâts a vore doi in bici.
Ese la Austrie un Bici-land? Forsit la Moldavie o eventualmentri la Chine, ma se a varessin i bêçs nissun di lôr plui les in bici.

Zunaj naše firme počiva sto avtomobilov, tudi tritisoč kubični športaš.
V majhnem mestecu sredi deželi koles in kolesarjev.
Poglej le, dva sta prišla na šiht s kolesom.
Ali je Avstrija dežela koles? Mogoče Moldavija ali eventualno Kitajska, toda če bi bili pri denarju, nihče od njih več ne bi šel s kolesom.