Îr a mieze strade tra Ziersdorf e Hollabrunn - simpri a nord di Viene - o ai intopât,
tant che scuasit ogni volte ogni vinars e lunis cuant che o voi a fâ sport a Ziersdorf,
automobii cula targhe polache, a voltis a son plui chei cu la targhe polache che no
cu la targhe austriache o ceche.
Si fasino ancje il segn de sante crôs? A Oberfellabrunn, a Fahrndorf,..?
Une volte agns indaûr Tomek il gno coleghe di vore polac, mintri che al menave la machine, al faseve ogni cinc-dîs minûts stramps mots.
Jo no disevi nuie, ma mi domandavi dome ogni volte »Ce estris sono chescj?«
Jo no rivavi a capî, dome o pensavi ce tip stramp..
Dopo dôs oris a mieze strade tra Budapest e Zagabrie il tip al fermave dut a bot la
machine tal mieç te crosere dongje di Balatonszentgyörgy, dulà che tal 2002 al sucedeve un incident tragjic di autobus cun 19 muarts pelegrins polacs, al saltave fûr de machine si inzenoglave e si segnave.
Dopo, tant che se nol fos sucedût nuie, al tornave a menâ la machine e a fevelâ di
presits di vendite, di marcjâts internazionâi, di inviestiments, dal marcjât globâl - nuie di
strani, viodût che al faseve il »international sales manager« te nestre imprese ongjarese.
No rivavi plui e o tacavi di domandâlu: »Ma ce robe..«, e lui: »Jo ce fasio, vûstu savê, o saludi Diu, lu saludi ogni tant.«
Saludâ Diu al voleve dî:
subit dopo che al viodeve une glesie, ancje se di lontan, si voltave viers di jê e si faseve la sante crôs - il nestri »international sales manager«.
V imenu očeta, .. Včeraj na pol poti med Ziersdorfom in Hollabrunnom, vse severno od Dunaja, sem naletel, kot skoraj vedno, ko se vozim v Ziersdorf, na avtomobile s poljsko registracijo, včasih jih je celo več kot avstrijskih ali čeških.
Kaj se tudi oni vedno pokrižajo? V Oberfellabrunnu, v Fahrndorfu..?
Leta nazaj je moj sodelavec Tomek iz Poljske, ko sva bila na poti iz Budimpešte v Zagreb med vožnjo izvajal vsake nekaj minut neke čudne kretnje.
Ostal sem tiho, četudi sem se vsakokrat spraševal »Kaj neki tu stalno telovadi?«
Nisem prišel do razlage, samo mislil sem si, malce odtrgan tip...
Po dobrih dveh urah vožnje na poti med Budimpešto in Zagrebom, se je tip nenadoma ustavil sred križišča pri Balatonszentgyörgyu, kjer je leta 2002 v prometni nesreči 19 poljskih romarjev izgubilo življenje, skočil iz avta, pokleknil na vroč asfalt in se pokrižal.
Zatem, kot da se ne bi zgodilo nič, je sedel za volan in nadaljeval vožnjo, govoril naprej o prodajnih cenah, mednarodnih trgih, vlaganjih, globalnem trgu, nič nenavadnega, saj je v našem madžarskem podjetju delal kot takozvani »international sales manager«.
Preveč me je mikalo, odprl sem usta: »No kaj..«,
on pa: »Kaj tu počnem, te zanima, jaz samo pozdravljam boga, na vsake toliko ga pač pozdravim.«
Pozdraviti boga je pomenilo:
samo da je zagledal kako cerkvo, tudi če samo oddaleč, se je obrnil proti njej, nekaj zamomljal in se pokrižal – ta naš »international sales manager«.
