Prikaz objav z oznako viaç. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako viaç. Pokaži vse objave

četrtek, 16. april 2009

cence ghiringel / brez bifeja


foto: brave furlane, brâf furlan, noaltris, e ancjemò un brâf furlan cul cjapielut
a Mont di Buie pôc daspò la messe par furlan te plêf di S. Laurinç,
biel lûc, biele foto, però cence ghiringhel
ghiri, ghiri-ghiringhel une gnove peraule par me alore par gno dizionari furlan sloven o proponarès:

ghiringhel [girin'gεl] m 1. piknik m 2. prigrizek m, bife m, pogostitev f;
concludi, sierâ cuntun ghiringhel skleniti, zaključiti s bifejom, s pogostitvijo
un ghiringhel insieme skupna pogostitev
La fieste e larà indevant cun musichis e cuntun ghiringhel praznovanje se bo nadaljevalo z glasbo in pogostitvijo
fâ un ghiringhel 1. delati piknik 2. pripraviti bife, pogostitev, prigrizke
spietâ nome il ghiringhel e il tai čakati samo na prigrizke in kozarec, na pijačo
saludâ cuntun ghiringhel po/nazdraviti s prigrizkom
daspò gustâ e ghiringhel po kosilu in prigrizku
un puestut par fâ ghiringhel framieç nature primeren kraj za piknik v naravi

o miôr, un ghiringhel? ali še bolje, kak prigrizek?

sreda, 6. avgust 2008

Esztergom, Visegrád, Szentendre, Komárom/Komárno...






Komárom/Komárno www.komarno.sk : smo si tudi ogledali, sicer leži na Slovaškem, živi pa, kot tudi dvojezični napisi kažejo, tu veliko Madžarov. Dvojezičnost se izvaja, vsaj glede na napise, dosledno, v glavnem v precej večji meri kot npr. na Koroškem, če bi Komarno primerjali s Celovcem npr.

Komárom/Komárno www.komarno.sk: o vin stât ancje in Slovachie, la tabele bilengâl e fevele de fuarte presince ongjarese, positîf il fat che ogni scrite ancje reclams o segnalazions di ogni fate a son scritis in dutis lis dôs lenghis par slovac e ongjarês, anzit ti saludin prin par ongjarês, forsit un esempli pai carintians...













Prizor iz Skanzna, vasica iz pokrajine Kisalföld (okolica mesta Győr)
Skanzen: Cjasis de regjon Kisalföld (ator di Győr)





O vin stât par cuatri dîs in Ongjarie a Esztergom e dulintor. Il non Esztergom al è di divignince slave, le vevin clamade la citât in chel timp Strěgom »la vuardie« peraule leade al verp sloven »stražiti« »veâ, stâ sù«, straža »vuardie« salacor par sô buine posizion strategjiche sore la Danau.
Daspò di agns »cence museus« o vin finalmentri visitât ancje cualchi museu, il museu che mi à plasût di plui si cjate su la strade di Sztaravoda (viôt il biel non di divignince slave, sloven: »stara« »viele« + »voda« »aghe«) dongje de citât Szentendre.
Il museu »Skanzen« al è un gran muzeu etnografic al viert. La idee di chest tip di museu a viert di mostrâ la vite dai nestris vons intun mût realistic-reâl al plui pussibil cun riconstruzions precisis e diven de Svezie dulà che al fo metût adun tal 1891 il prin museu etnografic a viert il »Skansen« (viôt www.skansen.se ) a Stockholm.
Il Skanzen ongjarês www.skanzen.hu (che si scrîf daûr de pronunciazion daûr la peraule svedese) al presente riconstruzions di diviers tips di borcs ongjarês, p.e. un borc de regjon »Alföld« la grande bassure a soreli jevât cun lis sôs cjasis lungjis di plui di 50 metris cu la cjalcine blancje e cul tet tipic di stranc. Robe ugnule e jere il »rétes« il strudel ongjarês (il Strudl no lu vin cjatât fûr i austriacs, lu vevin cjapât dai ongjarês e turcs dal timp dai grandis vueris cuintri i turcs). Lu preparin intune pecarie riconstruide, alore dut tant che se si cjatassin tal an 1850 (la peraule furlane pecarie forsit mancul doprade in Friûl e diven dal sloven »pekarija« dal verp »peči«).
E lu dîs pardabon ancjemò une volte no ai mangjât mai une robe tant buine – une delizie! E lu dîs jo che no soi propit un amî dai dolçuts!
Se tu vûs viodi dut ti coventaran almancul doi dîs, cun fruts e famee a vuelin ancjemò di plui, cussì o tornarìn di sigûr une altre volte.

V Esztergomu in ...
Bili smo kot omenjeno na izletu na Madžarskem v Estergomu, po hrvaško Ostrogon, ime je v glavnem slovanskega izvora in je povezano z glagolom »stražiti« prvotno ime: Strěgom (»stražarnica«).
Po letih brez pravih muzejskih obiskih, smo si ogledali kar nekaj muzejev, tako tudi »Skanzen« muzej na prostem na cesti »Sztaravoda« (od »stara voda«) blizu Szentendreja. Zamisel prikazati nekdanje življenje s pomočjo rekonstruiranih naselij je uvožena iz Švedske, kjer so prvi muzej te vrste odprli že leta 1891 v Stockholmu.
Madžarski »Skanzen« (ime pride švedskega »Skansen«) prikazuje natančne rekonstrukcije madžarskih naselij iz vseh pokrajin, npr. dolge (do 50 metrov) z apnom pobeljene panonske hiše pokrite s slamo. Edinstven je bil pri vsem tem »rétes« po prekmursko »retaš« tako jabolčni kot tudi višnjev zavitek, poskusil sem seveda oba, to je madžarski zavitek ali predhodnik avstrijskega štrudljna. Avstrijci te sladice niso iznašli, pač pa je prišla v času turških vojn preko Madžarov na Dunaj.

sreda, 23. april 2008

Done Jakue bidea



Kaixo! I miei gjenitôrs che al moment a stan fasint a pît il “Done Jakue bidea” o il Troi di Santiago – compliments! - mi àn mandât i prins fotos. Lâ a pît e je une biele robe!
Te foto mê mame e altris pelegrins – e parsore une grande scrite, chê uficiâl dal lûc “Saint-Jean-Pied-de-Port” e une scrite plui piçule stampade in letaris maiusculis neris “Donibane Garazi”.
Ce isal chest “Donibane Garazi”?
»Garazi«, une “garage”?
No!
O vin un esempli de realtât semiuficiâl monolengâl intal Euskal Herria francês, un cartel e une scrite basche fate a man.

Te Vichipedie basche si lei:
Donibane Garazi Nafarroa Behereko hiriburua da, Donejakue Bidean kokatua.

Ce che al scugnarès jessi:
Donibane Garazi al è il cjâf-lûc de Nafarroa Beherea (Basse-Navarre/ Baja Navarra), dulà che si cjate il Troi di Santiago (il pont di partence dal Troi).

Lis peraulis:
buru = cjâf
hiri = citât
hiriburua = cjâf-lûc: (hiri + buru = citât-cjâf)
Donejakue Bidean = Troi di Santiago

done = sant
bide = troi

Kokatu = cjatâsi (lûc)

E ancjemò dôs peraulis:
hitz = peraule
hitz egin = fevelâ

Il euskara -magari cussì- no no lu capìs, ma il Troi lu fasarès vulintîr, al è biel lâ a pît!



Done Jakue bidea ali Jakobova pot

Kaixo! Moji starši, ki ravno pešačijo v Santiago po Jakobovi poti ali po baskovsko “Done Jakue bidea” – čestitke za podvig! – so mi poslali prve slike. Peš po pešadijsko na dolge razdalje je res zavidanja vredno!
Na sliki mami in v ozadju očitno neki drugi naključni romarji, menda jih je veliko, - zgoraj pa napis, uradni francoski kraja “Saint-Jean-Pied-de-Port” in spodaj neki manjši ročno tiskani napis s črnimi črkami “Donibane Garazi”, če prav vidim?
Kaj bo to?
Garazi? Neka garaža?
Ne!
Gre za poluradno “enojezično” resničnost v deželi Euskal Herria, majni napisek “Donibane Garazi” je ime kraja v baskovščini, pri tem “Done” ustreza francoskemu “Saint”.
V baskovski Wikipediji piše:
Donibane Garazi Nafarroa Behereko hiriburua da, Donejakue Bidean kokatua.

Kar bi moralo biti:
Donibane Garazi je glavno mesto pokrajine Nafarroa Beherea (Basse-Navarre/ Baja Navarra), kjer se nahaja tudi Jakobova pot (oziroma njena izhodiščna točka).

Baskovske besede:
buru (anat.) glava
hiri - mesto
hiriburua – glavno mesto
Donejakue Bidean = Jakobova pot

done = sveti
bide = pot

Kokatu = nahajti se (krajevno)

hitz = beseda
hitz egin = govoriti

Baskovščine ne razumem žal, ampak Pot bi pa prehodil z veseljem, peš seveda!

nedelja, 6. april 2008

Farkasgyepű / Wirtshäuzl’


Ca us met une foto di un cartel bilengâl ongjarês - todesc interessant. Il cartel si cjate a Farkasgyepű un piçul borc di minorance todescje a sud de citât Pápa. A disin che li si pues respirâ l’aiar plui net in Ongjarie, za al mitic re Mátyás, i slovens lu clamin „kralj Matjaž«, i plaseve a lâ chenti a cjace. Ae fin de Seconde Vuere Mondiâl al jere chenti il cjâflûc dal regjim fassist “Nyilas”, tal 1944 in scjampe de Armade Rosse.
Interessant al è il non, il non ongjarês Farkasgyepű al diven di „farkas” = lôf e „gyepű” = cjarande, busse. Une volte a jerin masse lôfs ator, e cussì si veve dibisugne di „cjarandis“.
Il non todesc „Wirtshäuzl’” invezit nol fevele di lôfs, al significhe „piçule ostarie”. A mi mi plâs chest non tal dialet bavarês, ancje parce che al è scrit intune grafie todesc-ongjarese. La popolazion todescje a Wirtshäuzl’ no fevele plui il todesc, discomparîts ancje i lôfs, scjampât ancje il regjim fassist, passade ancje la Armade Rosse, al reste dome il non e l’aiar net.
Alore al è ben vê un cartel bilengâl. – se no altri

Danes bi predstavil sliko zanimive dvojezične krajevne table madžarsko-nemške. Tabla se nahaja v kraju Farkasgyepű, majhni vasici, kjer že od nekdaj prebiva nemška manjšina južno od mesta Pápa. Pravijo, da imajo najčistejši zrak na Madžarskem, že naš slavni kralj Matjaž (po madžarsko Mátyás) je prav tu najraje hodil na rekreacijo, na lov. Na koncu druge svetovne vojne je bilo tu tudi glavno mesto fašističnega režima “Nyilas” na Madžarskem, ki se je moral sem umakniti pred Rdečo Armado.
Zanimivo se mi zdi ime, madžarsko Farkasgyepű je sestavljeno iz „farkas” = volk in „gyepű” = živa meja, ograja. Torej nekoč so se tu naokoli spotikali volkovi, in zato so potrebovali te omenjene „žive” ograje.
Nemško ime „Wirtshäuzl’” ne priča o volkovih, pomeni nekako ljubkovalno le „gostilnica”. Prvič mi je všeč narečno bavarska oblika, še bolj pa zato, ker je pisano v neki madžarsko-nemški pisavi. Nemško prebivalstvo Wirtshäuzl’a ali gostilnice ne govori več nemško, izginili so tudi volkovi, pobegnil tudi fašistični režim in mimo je šla tudi Rdeča Armada, ostalo je le še ime in čist zrak.
Torej ni niti tako slabo imeti dvojezično krajevno tablo (drugače se ne bi bil tu ustavil).

petek, 7. december 2007

inter Jihlava kaj Znojmo


„La urbon Moravske Budejovice vi trovos ĉe la internacia ŝoseo E59 inter Jihlava (45 km) kaj Znojmo (30 km)” –
si pues lei te lenghe esperant sul sît de citât di Moravské Budějovice.
O cjati che l’esperant al sedi in ogni câs une soluzion plui democratiche e tolerante cuintri la intolerance lenghistiche de lenghe inglese.
îr o ai stât a Moravské Budějovice, une piçule citât a 30 km a nord di Znojmo in direzion Jihlava/Praghe.
Nol jere prin di dut un viaç tal spazi, ma plui al jere un viaç tal timp.
Rivât intal centri de citât a ogni cinc metris negozis vietnamits di „levni textil” (tessil di pôcs bêçs) e dongje dal centri une grande fabriche di açâl cu la grande scrite „práce radost mír„ (lavôr ligrie pâs).
Ancje jo o varès bisugne di „lavôr-ligrie-pâs”, o forsit miôr cussì „ligrie-pâs e mancul lavôr”


inter Jihlava kaj Znojmo
(med Znojmom in Jihlavo)

„La urbon Moravske Budejovice vi trovos ĉe la internacia ŝoseo E59 inter Jihlava (45 km) kaj Znojmo (30 km)” – beremo v jeziku esperanto na spletni strani mesta Moravské Budějovice. Po mojem bi bilo širjenje esperanta bolj demokratična in tolernatna rešitev napram jezikoslovnim diktatom angleščine.
Včeraj sem se zapeljal do Moravskih Budějovic, majhno mestece, kakih 30 km severno od Znojma v smeri Jihlava/Praga (kar pove tudi zgornji esperantski stavek).
Ni šlo le za potovanje v prostoru, prej sem potoval v času in to nazaj.
V središču mesta se trgovine z napisom „levni textil” (poceni tekstil) držijo drug druge, zakaj jih je toliko mi ni jasno, saj povsod prodajajo Vietnamci isto kitajsko robo, pa kdo rabi toliko cunj?
Blizu centra stoji velika tovarna jekla z večmetrskim napisom „práce radost mír„ (práce pomeni „delo” ostalo kot v slovenščini). Tudi meni bi odgovarjalo geslo „práce radost mír„ s poudarkom na radost, dela je lahko manj.

nedelja, 9. september 2007

Burčák



îr e ancje vuê o ai stât di gnûf in Cechie, dulà ta chescj dîs si bêf il „Burčák”, in Austrie lu clamin par todesc „Sturm”, si trate dal vin gnûf di Moravie. A disin che il Burčák si bêf dome in Moravie e a nord di Viene in Austrie. Si scuen a voltis ancje bagnâ il bec !
..e pardabon une delizie! ( lu ai comprât par une miserie di une contadine cjacarone e une vore legre - par cause dal burčák? )

Včeraj in spet danes sem bil čez mejo pri Čehih, ki te dni že pridno točijo in natepavajo „Burčáka”, v Avstriji ga imenujejo „Sturm”, govor je o novem vinu, slavne posebnosti iz Moravske. Pravijo, da se pravi Burčák pije samo na Moravskem in severno od Dunaja v Avstriji. Včasih je treba malo poplakniti osušeno grlo ! .. dober je!

ponedeljek, 3. september 2007

turbo folk o turbo Volk?



turbo folk si clame la musiche popolâr-pop-rock-balcaniche che si scolte in Serbie.
A ritmi dal turbo folk a vuidin ancje lis lôr machinis (a prevalin i nons BMW e Mercedes e i microbus Mercedes Sprinter) i migrants-serps su pes stradis ongjaresis tornant de Serbie viers la Austrie.
Cussì al jere ancje îr - tant che simpri - dramatiche la situazion su la statâl - 81 - fra Székesfehérvár e Győr.
Gnûf a jerin dome i cinc crôs di len une dongje di chê altre cu la scrite in caratars cirilics ad ôr de strade pôc prin dal lûc bilengâl Mór/Moor (cul cartei bilengâl ongjar/todesc).
A vuelin rivâ a cjase a timp record, scjampâ par cualchi dì - o cu lis peraulis di un gno amì di Sarajevo, subit dopo rivât bevi un bon cafè in cjase sô, però... cjalant lis crôs di len cu la scrite in caratars cirilics blancs, nons di muarts migrants, alore mi domandi, cetancj di lôr no lu bevaran mai plui il cafè ni in cjase sô, ni in Austrie, Gjermanie..?

turbo folk ali turbo Volk?
turbo folk, srbsko glasbo, rojene v času razpadanja Juge, poznamo.
V turbo folkovskem ritmu vozijo svoje stroje (prevladuje klasika: BMW in Mercedes in seveda car je mikrobus Mercedes Sprinter) srbski-turbo-zdomci po madžarskih cestah na poti vračajoč se iz Srbije nazaj v Avstrijo.
Tako se je godilo tudi včeraj - kot zmerom takorekoč – hungarorinško brezpogojno prehitevanje na magistrali 81 med Székesfehérvárjem (Stolni Beligrad) in Győrom.
Novost so bili le sveže postavljeni križi z vtisnjenimi imeni v cirilici ob cesti nekje malo pred Mórom.
Želijo si biti čimprej doma po možnosti v rekordnem času, zbežati za nekaj dni, popiti doma po prispetju fino domačo kavico, ampak ko gledam te križe z napisi v cirilici, se sprašujem, koliko jih je, ki kafice ne bodo več pili, ne doma, ne kje drugje v Avstriji, Nemčiji..?

četrtek, 30. avgust 2007

Il Pasolini ongjarês / Madžarski Pasolini




Cjasarse

La television ongjare DunaTV e à mandât in onde il cine-documentari „La ragione di un sogno” di Laura Betti la amie e colaboradore di Pieri Pauli Pasolini. Mi impressione une vore il mont pasolinian che al da valôr ae vite di ogni dì e al da la tumie al mont intolerant e ae societât dal consum, ma plui di dut al è ancje un ambassadôr de lenghe furlane.
Ancje se, magari cussì no, tal film a fevelin simpri e dome di un „dialet talian”.
Tal fevrâr di ampassât o jeri lât a Cjasarse a cjatâ alc su di Pasolini, un museu, cualchi informazion o alc altri., in fin no vevi cjatât nuie (no vevin..o jeri cun mê famee), fûr di une tabele par talian „Centro studi Pier Paolo Pasolini” (ancje la lôr pagjine web e je dome par talian). Alc al è alc e nuie al è nuie, mi disevi, però pôc dopo o scugnivi tornâ indaûr cence nuie „Le visite al Centro..si effettuano su prenotazione...”.
Tal forest si cjatin ancje chei che si interessin une vore de lenghe furlane, che a àn ancje cjapât sù il furlan plui o mancul, ma ce disino chei turiscj cuant che in Friûl no puedin doprâ la lenghe, viodût che pardut ducj a rispuindin par talian e anzit in Cjasarse, un simbul de lenghe furlane, al è dut par talian.
A son ancje chei che a àn pôre di une furlanizazion dal Friûl, il furlan tes scuelis, e.v.i., – cjalant di fûr dal barcon sloven – jo dut chest no lu capìs.
Cjalìn la vite di Pasolini: il pari un nazionalist talian, la mari furlane no insegnave ai fruts la marilenghe, Pasolini emargjinât, bandît dai emargjinâts...infin vitime de intolerance.
Mi plâs la rispueste di Pasolini ae espulsion dal partît comunist:
„Malgrado voi, resto e resterò comunista, nel senso più autentico di questa parola.”
o salacor par furlan: „nocate voaltris, o resti e restarai comunist, tal sens plui autentic di cheste peraule.”



Madžarski Pasolini

Madžarska televizija DunaTV je prikazala dokumentarec „La ragione di un sogno” Laure Betti, prijateljice in sodelavke Piera Paola Pasolinija.
Spoštujem pasolinski svet, ki ceni vsakdanje življenje in ostro odklanja potrošniško družbo, predvsem pa je veleposlanik furlanščine.
Čeprav v filmu govorijo nekoliko mimo resnice vedno in le o nekem italijanskem narečju.
Februarja lanskega leta sem obiskal Casarso (po furlansko Cjasarse), mogoče bom našel kaj zanimivega o Pasoliniju, kak muzejček, kakšno spominsko hišico, našel (oziroma našli, bil sem z družino) nisem nič, razen neke table z italijanskim napisom „Centro studi Pier Paolo Pasolini” torej nek raziskovalni center o Pasoliniju (tudi njihova spletna stran je samo v italijanščini). No vsaj nekaj, bolje kot nič, sem si mislil, dokler nisem prebral naprej: „Le visite al Centro..si effettuano su prenotazione...”.
(=Za obisk je potrebna poprejšnja prijava..)

V tujini se najdejo privrženci furlanščine, ki so se je več ali manj dobro naučili in bi rad kakšno besedo tudi v njej spregovorili, kaj bodo rekli ti turisti, ko ugotovijo, da jim bodo v Furlaniji pridno odgovarjali v italijanščini, celo v Casarsi, Pasolinijev kraj in simbol furlanskega jezika, je vse (skoraj) v italijanščini.
So pa tudi tisti, ki se bojijo furlanizacije Furlanije, uvajanja furlanščine v šole itd. – če pogledam skozi slovensko okno – kako in kaj mi to vse ni jasno.
Poglejmo Pasolinijevo življenje: oče italijanski nacionalist, furlanska mati otroke ni naučila maternega jezika, Pasolini izobčen in izključen..na koncu žrtev (smrtna) nestrpnosti.
Všeč mi je Pasolinijev odgovor na njegovo izključitev iz komunistične partije:
(v italijanščini) „Malgrado voi, resto e resterò comunista, nel senso più autentico di questa parola.”
„Navlic vaši odločitvi, ostanem in bom ostal komunist, v najpristnejšem pomenu te besede.”

sobota, 28. julij 2007

il kebap panonic / panonski kebap










Te glesie (a Kittsee) une scrite in cravuat dal Burgenland /
V cerkvi (Kittsee) napis v gradiščanski hrvaščini
„na spomen spal. sinu i mužu”



La realizazion de gnove autostrade par colegâ Presburc cun Viene /
Gradnja novega avtocestnega odseka za povezavo Bratislave z Dunajem









Kittsee e je une piçule citât austriache che si cjate "tal sotpuarti" di Presburc, si cjate propit tal sotpuarti. Se nol fos il confin politic, la citât di Kittsee e sarès za une part di Presburc. Cumò – dome - un grant cjamp di forment al divît lis dôs citâts.
Rispiet al so rôl storic Kittsee e podarès jessi une citât plurilengâl e vê un cartel cuatrilengâl todesc Kittsee, ongjarês Köpcsény, slovac Kopčany, cravuat Gijeca e forsit tal futûr ancjemò il cartel turc - almancul cun o cence cartel a cuein un bon Kebap, pardabon une delizie. La variant dal Döner Kebap des Gjermaniis (Gjermanie, Austrie, Svuizare) le à cjatade fûr un migrant turc a Berlin intai ’70.



Kittsee je majhno avstrijsko mestece, ki se nahaja na dvorišču Bratislave, prav na dvorišču, kaj če ne bi bilo politične meje, bi bil Kittsee že zdavnaj del Bratislave. Vmesni prostor zdaj zapolnjuje pšenično polje.
Glede na zgodovinsko vlogo bi moral Kittsee imeti štirijezično krajevno tablo:
nem. Kittsee, madž. Köpcsény, slovaško Kopčany, gradiščansko hrvaško Gijeca in mogoče v bodoče še po turško. Vsaj s svojo krajevno tablo ali pa brez, Turki imajo krasen Kebap. Različico Döner Kebapa iz nemških dežel (Nemčija, Avstrija, Švica) je iznašel nek turški gastarbajter v Berlinu v ’70, od tam se je širil drugam, zdaj ga mlatijo povsod.

sreda, 25. julij 2007

Panonie - il paîs dal aiar / Panonska nižina - dežela vetra









Plui di 200 aerogjeneradôrs in Burgenland

No i spiete dome ae Danimarcje di clamâsi "paîs dal aiar".
Al moment 60% de energjie in Burgenland (Austrie) e ven di energjiis alternativis, tal 2013 a vuelin contentâ il 100% des dibisugnis cun energjie di moviment dal aiar e di biomasse.
In confront de: dome 10% de energjie mondiâl e ven di energjiis rinovabilis

Panonska nižina - dežela vetra

Več kot 200 vetrnic na Gradiščanskem

Privzdevek "dežela vetra" ne pripada samo Danski.
Trenutno se na Gradiščanskem (Avstrija) proizvaja 60% energije iz obnovljivih virov, do leta 2013 želijo doseči popolno energetsko neodvisnost s pomočjo energije vetra in biomase.
Za primerjavo, v svetovnem merilu znaša delež alternativnih virov energije samo 10%.

ponedeljek, 23. julij 2007

Panonie / Panonska



Parndorf / Pandrof
la puarte di jentrade de Panonie / Panonska vrata

nedelja, 22. julij 2007

kofola

In chescj dîs il sudôr al plôf a selis, e si bêf sore dut aghe, in Slovachie a bevin la biere o la Kofola, e al coste pôc, un mos di bire o di Kofola mancul di un euro.
Provait il gust de Kofola!

Lilo je ko iz škafa, tokrat se je zlilo s čela, pijemo zato vodo, na Slovaškem pa pivo in Kofolo,
je poceni, veliko pivo ali velika Kofola manj kot evro.
Zapaše ta Kofola!

sobota, 30. junij 2007

Tal non dal Pari, e.. / V imenu očeta, ..

Îr a mieze strade tra Ziersdorf e Hollabrunn - simpri a nord di Viene - o ai intopât,
tant che scuasit ogni volte ogni vinars e lunis cuant che o voi a fâ sport a Ziersdorf,
automobii cula targhe polache, a voltis a son plui chei cu la targhe polache che no
cu la targhe austriache o ceche.
Si fasino ancje il segn de sante crôs? A Oberfellabrunn, a Fahrndorf,..?

Une volte agns indaûr Tomek il gno coleghe di vore polac, mintri che al menave la machine, al faseve ogni cinc-dîs minûts stramps mots.
Jo no disevi nuie, ma mi domandavi dome ogni volte »Ce estris sono chescj?«
Jo no rivavi a capî, dome o pensavi ce tip stramp..
Dopo dôs oris a mieze strade tra Budapest e Zagabrie il tip al fermave dut a bot la
machine tal mieç te crosere dongje di Balatonszentgyörgy, dulà che tal 2002 al sucedeve un incident tragjic di autobus cun 19 muarts pelegrins polacs, al saltave fûr de machine si inzenoglave e si segnave.
Dopo, tant che se nol fos sucedût nuie, al tornave a menâ la machine e a fevelâ di
presits di vendite, di marcjâts internazionâi, di inviestiments, dal marcjât globâl - nuie di
strani, viodût che al faseve il »international sales manager« te nestre imprese ongjarese.
No rivavi plui e o tacavi di domandâlu: »Ma ce robe..«, e lui: »Jo ce fasio, vûstu savê, o saludi Diu, lu saludi ogni tant.«

Saludâ Diu al voleve dî:
subit dopo che al viodeve une glesie, ancje se di lontan, si voltave viers di jê e si faseve la sante crôs - il nestri »international sales manager«.



V imenu očeta, ..

Včeraj na pol poti med Ziersdorfom in Hollabrunnom, vse severno od Dunaja, sem naletel, kot skoraj vedno, ko se vozim v Ziersdorf, na avtomobile s poljsko registracijo, včasih jih je celo več kot avstrijskih ali čeških.
Kaj se tudi oni vedno pokrižajo? V Oberfellabrunnu, v Fahrndorfu..?

Leta nazaj je moj sodelavec Tomek iz Poljske, ko sva bila na poti iz Budimpešte v Zagreb med vožnjo izvajal vsake nekaj minut neke čudne kretnje.
Ostal sem tiho, četudi sem se vsakokrat spraševal »Kaj neki tu stalno telovadi?«
Nisem prišel do razlage, samo mislil sem si, malce odtrgan tip...

Po dobrih dveh urah vožnje na poti med Budimpešto in Zagrebom, se je tip nenadoma ustavil sred križišča pri Balatonszentgyörgyu, kjer je leta 2002 v prometni nesreči 19 poljskih romarjev izgubilo življenje, skočil iz avta, pokleknil na vroč asfalt in se pokrižal.

Zatem, kot da se ne bi zgodilo nič, je sedel za volan in nadaljeval vožnjo, govoril naprej o prodajnih cenah, mednarodnih trgih, vlaganjih, globalnem trgu, nič nenavadnega, saj je v našem madžarskem podjetju delal kot takozvani »international sales manager«.
Preveč me je mikalo, odprl sem usta: »No kaj..«,
on pa: »Kaj tu počnem, te zanima, jaz samo pozdravljam boga, na vsake toliko ga pač pozdravim.«

Pozdraviti boga je pomenilo:
samo da je zagledal kako cerkvo, tudi če samo oddaleč, se je obrnil proti njej, nekaj zamomljal in se pokrižal – ta naš »international sales manager«.

četrtek, 7. junij 2007

cence clime / brez klime

Cussì Jesù, strac pal viaç, al jere sentât dongje il poç: al jere tor misdì. (Zn 4, 6)
Jesù al lave a pît, vuê o doprìn la machine.
Ma viazâ dut il dì in machine e je une altre robe (cence clime!), cussì masse strac pal
viaç no soi bon di scrivi.
Cualchi chilometri denant di Clanfurt si sin fermâts a Maria Saal/Gospa Sveta, un lûc mitic e simbolic pe storie dal popul sloven. Purtrup dome a cent metris dal lûc storic si cjate un grant centri logjistic de aziende Spar.

Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. (Jn 4,6)
Jezus je šel peš, danes se poslužimo avtomobilov.
Toda potovati celi ljubi dan z avtomobilom (brez klime!) je nekaj čisto drugega, tako preveč utrujen nisem v stanju kaj pametnega napisati.
Nekaj kilometrov pred Celovcem smo se ustavili pri Gospej Sveti, kraj mitov in simbolike za slovenski narod.
Žal samo dobrih nekaj sto metrov stran stoji velik logistični center podjetja Spar.

ponedeljek, 28. maj 2007

Presburc / Bratislava


Par doi dîs o sin stâts in Slovachie, a jessi plui precîs a Presburc (Bratislava) e
a Senec www.senec.sk (dulà che mi vevi butât te aghe).
Il centri de capitâl slovache al è net e ocupât di une grande sdrume di int di ogni nazion - turiscj.
Dulà jerie lade la int dal lûc? La int dal lûc e passe il timp tai grancj shopping centris,
ben montâts ancje cuntune piste di patinaç (adatât al gust locâl).
Però a gno fi i plaseve di plui lâ in tram.
La peraule tram e diven dal inglês tramway < tram 'sine' + way 'strade' (e no dal rus).
Par slovac si dîs »električka«.

Za dva dni smo bili na Slovaškem, natančneje v Bratislavi in v Sencu www.senec.sk (kjer
sem se vrgel malo v vodo).
Stari del slovaške prestolnice je čist in preplavljen s krdelami iz vseh vetrov – turisti.
Kam pa je šlo lokalno ljudstvo? Lokalci zapravljajo svoj čas v velikih nakupovalnih središčih,
dobro opremljenih, po lokalnem okusu, tudi s drsališčem.
Toda mojemu sinčeku so najbolj ugajale vožnje s tramvajem.
Beseda tramvaj pride iz angleščine tramway < tram 'tračnica' + way 'cesta' (in ne iz ruščine).
Slovaki tramvaju pravijo »električka«.

nedelja, 20. maj 2007

Баранавiчы

O sin lâts a viodi ce che al sucêt a Stockerau. Dopo rivât al marcjât di robe vecje (marcjât franc): »Trop costial chest zuiatul?” Mi rispuint: „Cuindis!” „Dîs?” „ok!”
Une des citâts zimuladis di Stockerau e je la citât belorusse Baranovici (Баранавiчы). Mi domandavi tantis voltis ce ese une citât zimulade? Si cognossino i sindics?

Šli smo pogledati, kaj se dogaja v Stockeravu. Zašli smo na sejem, kjer prodajajo ničvredno šaro: »Koliko stanejo te igrače?« Odgovori mi: »Petnajst!« »Deset?« »ok!«
Eno od pobratenih mest Stockerava je belorusko mesto Baranoviči (Баранавiчы). Že dostikrat sem se spraševal, kaj je to pobrateno mesto? Ali se (sploh) poznajo župani?

petek, 18. maj 2007

il talian atôr pal mont / italijanščina po svetu


Pe fin de setemane o sin lâts in Ongjarie a Győr, o lin scuasit ogni setemane o in Ongjarie
o in Cechie (o sin a stâ dongje dal confin).
30 grâts, la aghe cjalde des termis di Győr, ai fruts ur plasevin i nemâi dal Zoo.
Cuant che o passavin pe place „főtér” o ai viodût chest camion ongjarês cu la scrite „trasporti internazional” e o tacavi a domandâmi ce fin aial fat il talian (la lenghe) emigrât pal mont?
In Slovenie e in Croazie, Bosgne, Serbie (di gnûf unîts rivuardant la pize) si mangje la „pica” o la „pizza” intune „pizzerija” o “picerija” o “piceria” o “picarija”.
Tal sloven e cravuat la version corete e je dome “pica” e “picerija”
In Ongjarie a disin [‘pidze:ria], i ristorants ju clamin “pizzeria” e “pidzéria”.
Par furlan ben clâr: pize e pizerie.
Buine e je ancje la sztracsatella ongjarese e la nestre stračatela in Slovenie.
Ancje jo o dîs simpri “lambordžini”.
Ma ancje a Kandahar a mangjin la pize (merecane): "U.S. soldiers serving in the sprawling Kandahar base have their own Burger King, Subway and Pizza Hut " (Ottawa Citizen Home)

Za konec tedna smo bili na Madžarskem v Győru, skoraj vsak teden gremo ali na Madžarsko ali na Češko (smo blizu meje).
30 stopinj, vroča voda v győrskih toplicah, otrokoma so se dopadli živali v živalskem vrtu.
Ko smo se sprehajali po glavnem trgu „főtér”, mi je v oči padel madžarski tovornjak z napisom „trasporti internazional” na ceradi in začel sem se spraševati, kje in kako je končala izseljena italijanščina po svetu?
V Sloveniji in na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji (spet združeni glede pice) jedo „pico” ali „pizzo” v lokalu, ki se imenuje „pizzerija”, “picerija”, “piceria” ali “picarija”. (najbolj carska se mi zdi varianta „pizzerija”)
V slovenščini in hrvaščini je pravilna različica “pica” in “picerija”.
Na Madžarskem pravijo [‘pidze:ria], restavracije pa imenujejo “pizzéria” ali “pidzéria”. Pri Furlanih je to „pize” in „pizerie”.
Okusna je tudi madžarska “sztracsatella” ali naša slovenska “stračatela”.
Tudi jaz se ne morem odvaditi „lambordžini”-ja.
Tudi v Kandaharju natepavajo pice (amerikanske): "U.S. soldiers serving in the sprawling Kandahar base have their own Burger King, Subway and Pizza Hut " (Ottawa Citizen Home).