il mecanisim dai "iperconvertîts" / mehanizem spreobrnjeništva

il mecanisim dai "iperconvertîts"
o ai let une ricercje fate sul tereni di minorance slovene in Stirie dome cualchi chilometri dal confin sloven-austriac.

Si trate di un borc di minorance slovene cuntune popolazion slovene 100%, ancje se la popolazion in cuestion e dinee chest fat secont la logjiche: In Austrie a vivin dome austriacs in Slovenie dome slovens. La sience e fevele in chest câs di une "minorance platade" „hidden minority”.
Ancje se a fasin dut par jessi "plui austriac o plui todesc possibil" intal sens "plui pape dal pape", p.e. a votin scuasit ducj pal FPÖ (il partît nazionâl-todesc ancje se clamât liberâl, ancje il partît di Žirinovski si clame liberâl).

Un di lôr - al pues jessi - un po "masse" iperconvertît al jere pront a paiâ a so femine par ogni peraule todescje doprade.

A jerin ancje chei, simpri ta chel istès borc, che par pôre dal stigme "jessi sloven" a clamavin la polizie dopo che i ricercjadôrs (austriacs) a vevin fats domandis tipo "ce lenghe fevelaiso?"

Dome l'alcul al rivave a parâ jù cheste paradane chest confin di fier todesc-sloven tai cjâfs de int, dopo bevût cualchi tai cualchidun al diseve ai ricercjadôrs: sì, o fevelìn par sloven, parcè che o sin slovens!

Magari cussì no, un fenomen cognossût in dut il mont, - e cussì al è sucedût ancje tal câs di chest borc sloven - la maiorance no acete simpri ad in plen lis gnûfs iperconvertîts.
Cussì - chei - a scuegnin a cjatâ fûr une gnove identitât.
La identitât e je une identitât dinamiche.



mehanizem spreobrnjeništva

bral sem, zdaj že v drugo, raziskavo o slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem. Govor je o neki vasici s 100% (ali bolje zgodovinsko 100%) slovenskim prebivalstvom. Če bi koga vprašal, tam Slovencev ni, kajti po logiki tamkajšnjih vaščanov: Avstrijci živijo v Avstriji, Slovenci v Sloveniji.

Četudi vse naredijo, da bi bili "bolj avstrijski, bolj nemški" skladno z rekom "bolj papeški od papeža", tako npr. večinoma glasujejo za nemškonacionalno FPÖ (imenovana liberalna, tudi Žirinovskijeva se imenuje liberalna).

Ali primer – lahko bi ga imenovali – nekoliko pre-več-spreobrnjeni, je primer vaščana, prebivalca te avstrijske vasice, ki je bil pripravljen plačati ženi zato, da preneha govoriti slovensko, takorekoč denar za vsako novo nemško besedo.
Bili so tudi drugi, še vedno gre za isto raziskavo, ki so se tako raziskovalcev in vprašanj tipa „kateri jezik govorite?” bali - do te mere, da so poklicali na pomoč avstrijske žandarje.

Samo alkoholu je uspelo, da so spreobrnjenci opustili in pozabili na v glavo vbito državno mejo in izjavili „pri nas govorijo vsi slovensko”
Pojav je poznan tudi drugje, čeprav se trudijo skriti svojo pravo identiteto (zato govorimo o „skriti manjšini”), jih večina ne sprejme enakopravno med svoje.

iperidentificazion 2 / nadistovetenje 2

Par prin jo – di sloven che al vîf in Austrie dongje dal confin cu la Cechie - no cognòs la situazion concrete o miôr la cuestion de iperidentificazion in Friûl o cun altris peraulis plui dopradis „furlans talianons”.
Il fenomen al esist – dificil dineâlu – però par no jessi malintindût, no volarès segnâ in neri chel che al met sù il gaban plui comut (in Carintie il gaban todesc, o cognòs miôr la situazion dai slovens) e dopo nol fâs mal a dinissun, - però o fasarès la tumie a chei (o criticarès chei) che a mostrin un compuartament agressîf e intolerant viers la lôr viele identitât o viers rapresentants de viele identitât.
A mi mi lambiche o no mi plâs cheste agressivitât e intolerance – la storie e cognòs un grum di esemplis, p.e. naziscj todescs di divignince sclave (polache, slovene e v.i.). Te seconde vuere mondiâl - secont gno nono - un grum di naziscj o dai membris dal Gestapo in Slovenie (a Bled dulà che al jere la centrâl de Gestapo) a fevelavin la lenghe slovene, ma a disevin simpri che a son todescs e no àn nuie a cefâ cui slovens, il sloven lu àn cjapât sù a câs.
O il esempli de ete di mieç, serps deventâts musulmans si batevin cuintri i serps, la plui part dai musulmans otomans in Europe e jere di divignince serbe, il serp al jere ancje une des lenghis uficiâls tal imperi osman.
Ma il plui innomeât esempli e je la vite de figure bibliche Pauli, il ex-persecutôr Sauli.


Il fenomen clamât „iperidentificazion” al esist, al è un compuartament psicilogjic gjenerâl, sedi o fevelìn p.e. di identitât sessuâl, tossicodipindince, educazion, sociâl (status siôr – puar) o ancje la identitât nazionâl.


Najprej ne poznam najbolje vprašanje „hiperidentifikacije (nadidentifikacija ali nadistovetenje?)” ali pre-poitalijanjenih Furlanov.
Pojav obstaja – težko ga je zanikati – toda nimam namena očrniti te, one ki se gredo neke druge identitete, dokler ne moti druge, naj bo kdor hoče, samo motijo me oni, ki se potem vedejo agresivno proti bivših sotrpinov.
Poznamo mnoge naciste slovanskega porekla, konkretno je mnogo nacistov govorilo slovensko, te so se seveda naučili čisto po naključju, takorekoč „usput”, seveda so Nemci s Slovenci nimajo nič.
Ali primer iz Srednjega veka, Srbi na osmanskem dvoru, bilo jih je toliko, da je bila srbščina tudi uradni jezik v Osmanskem carstvu.
Kdo ne pozna biblijske zgodbe o Pavlu in Savlu?

i gnûfs convertîts / novi konvertiti

Îr o fevelavi cuntun gno amì, ancje lui lessicolic, dal fenomen psicologjic dai gnûfs convertîts.
I "gnûfs convertîts" dispès a mostrin une iperidentificazion cul gnûf ambient, cul gnûf mût di vivi (p.e. ex-fumadôr cuintri i fumadôrs), cu la gnove religjon, cu la gnove patrie, cu la gnove lenghe - o plui concret cu la lenghe di maiorance.
Di lenghist mi interesse di plui l'ultin câs: la identificazion o miôr la iperidentificazion cu la lenghe di maiorance.
Tal stes contest o viôt ancje la invenzion dal popul dai "Windisch" in Carintie, un construt, ancje doprât dai naziscj tal timp de ocupazion nazistiche, une identitât intermedie tra il sloven e il todesc par dâ une man ae minorance slovene in Carintie a passâ al cjamp todesc.
Propit chei che abandonin la lôr identitât di minorance par meti sù il gaban plui comut e sigûr di maiorance, propit chei a mostrin dispès un compuartament agressîf e intolerant viers la lôr viele identitât par reson di provâ la lôr gnove identitât (in chest câs todescje) e par cjatâ il bon acet intal gnûf cjamp.
Però ae democrazie a coventin chei altris che a son responsabii pe diviersitât, pe impinions diviersis ancje se ae maiorance no i plâs. (o ise la democrazie la ditature de maiorance?)


novi konvertiti
Včeraj sem se pogovarjal z enim prijateljem, tudi trati čas s slovaropisjem, o psihološkem pojavu "novih konvertitov".
Novi konvertiti pogosto razvijejo hiperidentifikacijo z novim okoljem, z novim načinom življenja (npr. bivši kadilec proti kadilcem), z novo vero, z novo domovino, z novim jezikom - točneje z večinskim jezikom.
Kot jezikoslovec se zanimam za zadnji primer, identifikacija ali bolje hiperidentifikacija z večinskim jezikom, z večinskim narodom.
V tem sklopu vidim tudi izumljeno vindišarstvo na Koroškem, konstrukt, ki so se ga posluževali svojčas tudi nacisti, gre za tvorjene prehodne identitete, ki olajša slovenski manjšini "na fini način" prehod v nemštvo.



Ravno ti, ki so zavrgli svojo manjšinsko identiteto, da bi zaplavali v oni pravi smeri toka, ravno ti kažejo pogosto napadalno in netolerantno vedenje nasproti svoji odvrženi identiteti, da bi dokazali svojo brezpogojno pripadnost novi skupini in si utrdili položaj v novem taborju.
Demokracija potrebuje one druge, tudi če to večini ni všeč (ali je demokracija diktatura večine?)