Orwell 2027

a disin che intai dîs di vuê i fruts a cjapin sù e a àn a cjapâ sù plui che no agns indaûr, za di piçul in su subit dopo butât di bande il lât de mari a zuin cui celulâr, o sin plui libars, mobii, lis robis a costin mancul, grazie ai fruts chinês che a costin pardabon pôc, sì, al è vêr che o al mancje il timp libar, ma la vite e deventade plui comude.., e ce disaressial cumò Orwell 2027:
par me il libri Orwell 2027 al fevele de insigurece gjenerâl, di pericui, cumò noaltris o gjoldin i vantaçs dai articui a presi bas, plui tart, plui tart salacor cualchidun altri
alore...un mont insigûr cu la pôre dal doman?




pravijo, da se morajo otroci vedno več učiti kot pred leti, že od majhnega, komaj odstavljeni od materinega mleka, spretno obračajo v rokah mobilne telefone, imamo več svobode, smo mobilni, in veliko stvari se dobi za drobiž zahvaljujoč se marljivim majhnim azijskim otroškim rokicam, manj je sicer prostega časa, toda življenje je postalo udobnejše, kaj bi dejal Orwell 2027:
Nenapisana knjiga Orwell 2027 govori o splošni negotovosti, pretnjah, zdaj uživamo prednosti cenenih artiklov, prišel bo čas morda, ko bodo drugi uživali....

Burčák

îr e ancje vuê o ai stât di gnûf in Cechie, dulà ta chescj dîs si bêf il „Burčák”, in Austrie lu clamin par todesc „Sturm”, si trate dal vin gnûf di Moravie. A disin che il Burčák si bêf dome in Moravie e a nord di Viene in Austrie. Si scuen a voltis ancje bagnâ il bec !
..e pardabon une delizie! ( lu ai comprât par une miserie di une contadine cjacarone e une vore legre - par cause dal burčák? )

Včeraj in spet danes sem bil čez mejo pri Čehih, ki te dni že pridno točijo in natepavajo „Burčáka”, v Avstriji ga imenujejo „Sturm”, govor je o novem vinu, slavne posebnosti iz Moravske. Pravijo, da se pravi Burčák pije samo na Moravskem in severno od Dunaja v Avstriji. Včasih je treba malo poplakniti osušeno grlo ! .. dober je!

un biel film / dober film

Se un biel film al duràs fin al ultin minût de tô vite, alore cjalaressistu il film?
Intai agns Sessante e Setante salacor sì, parcè che i zovins si dedicavin aes robis che a puedin puartâ gjoldiment.
Vuê i zovins, si dedichin ae vore..
I timps a son gambiâts, o vin di lavorâ di plui par bati la concorince e e.. – almancul lu dîs la direzion de nestre imprese (ogni dì e ogni cinc minûts).


Ali bi pogledal dober film, ki traja do zadnje minute tvojega življenja?
V šestdesetih in sedemdesetih mogoče da (ja), ker so se mladi predajali stvarem, ki prinašajo užitek.
Danes se mladi predajajo (oziroma prodajajo) delom, da ne bi na koncu ostali brez vsega.
Časi so se spremenili, treba je delati več, da lahko držimo korak s konkurenco – vsaj tako pravi vodstvo našega podjetja (vsakih pet minut).

zûcs / igre

scrivi alc al è prime di dut un at che al da sodisfazion al autôr, senò altri si à la sodisfazion di un frut che al zuie, si zuie cu lis peraulis, a voltis (une vore) necessari, parcè che vuê si zuie di mancul, parcè che zuiâ al vûl dî "fâ nuie, butâ vie il timp.."
A mi mi plâs zuiâ cu lis peraulis, vêr che al è vêr, o soi plui bon di zuiâ cun peraulis slovenis ve ca "č'belca" (la âf) un "zûc" par sloven.



Evo spodaj majhna igrica z mislijo na herojsko čebelico Majo, Flipa in Vilija.

tant che il mus / kot osel

Vuê dopo doi trê dîs di lavôr dûr (fisic) o soi strac muart dal tant lavorâ.
Sì, lu sai, te storie la plui part de int dal mont, ma almancul di sigûr des nestris bandis Friûl e Slovenie, e lavorave simpri tant che il mus de buinore fin sere.
A disevin e a disin che al è dome salût.
Gjoldi dal aiar fresc sì, movisi sì, fâ sport sì lu fâs vulintîr, ma fâ il lavôr dûr tant che di marangon, di muradôr, par dute la vite, e je une altre robe, al cope l’omp, pôc a pôc cul lâ indenant, cul timp, cui agns.
Se il lavôr al cope l’omp, ancje se in maniere cidine, alore
cui isal il sassin?
Il lavôr?
o l’imprendidôr?
o noaltris che a gjoldin dai vantaçs dal lavôr?
o si tratial di suicidi, viodût che o sin libars di decidi, libars di fâ ce che o volìn o par dîlu clâr e sclet, libars di copâsi?

kdor dela, ta uživa truda cvet!

Danes, kot tudi nasploh, po dveh, treh dneh napornega fizičnega dela, je človek na tleh.
Čeprav je večina ljudi na svetu, vsaj v naših krajih, vedno garala z volom in oslom v družbi od zore do mraka.
Pravijo, da je to zdravo.
Uživati zunaj na zraku, migati, s športom se ukvarjati - to je vse ok., ampak delati ko ž'vina, zidariti, golcvati celo življenje, to je nekaj drugega, to ubija človeka, malo po malo s curljanjem časa, z leti, dokler te zaustavitev delovnega stroja v penziji ne zruši.
Če delo ubija, in to ve vsak, četudi le potiho, kdo je potlej morilec, delo, delodajalec ali pa mi, ki uživamo njegove sadove ali gre samo za samomor, saj konec koncev mi odločamo ali drugače, jasneje, svobodni smo se ubiti (počasi).

intart / zamuda

Vuê di buinore o jeri - tant che scuasit ogni buinore - in intart.
Lis stradis a jerin netis e vueidis, tant che simpri tal timp des vacancis di scuele dai fruts, ancje parcè la plui part de int e jeve dal jet prime di me par lâ a vore a Viene, ca di nô a Hollabrunn no’nd è vore, fale di vore che si paie cuntun bocon di pan.
Une volte mê none e veve dit, che sô pari simpri al diseve, cui che al è in intart, al à pôre di lâ vie e lassâ la so cjase o il so paîs.
O ai gambiât l’aiar une vore di voltis, paîs e cjasis, pûr o soi simpri in intart.


Danes zjutraj sem bil kot – skoraj vsako jutro in verjetno bom tudi jutri, ker zdaj še ždim – pozen.
Ceste so bile čiste in prazne, kot ponavadi med šolskimi počitnicami, tudi zato ker večina zapusti posteljo še dosti pred mano, da bi ujeli še vlak za Dunaj, tu pri nas dela ni, razen takega, ki ga plačajo s kakšnim drobižem.
Slišal sem od mame, ona pa od starega ata, da kdo je v zamudi, se le boji zapustiti hišo, svojo vas.
Jaz sem dostikrat zamenjal okolico, hiše, čeprav še vedno pridno zamujam.

Tal non dal Pari, e.. / V imenu očeta, ..

Îr a mieze strade tra Ziersdorf e Hollabrunn - simpri a nord di Viene - o ai intopât,
tant che scuasit ogni volte ogni vinars e lunis cuant che o voi a fâ sport a Ziersdorf,
automobii cula targhe polache, a voltis a son plui chei cu la targhe polache che no
cu la targhe austriache o ceche.
Si fasino ancje il segn de sante crôs? A Oberfellabrunn, a Fahrndorf,..?

Une volte agns indaûr Tomek il gno coleghe di vore polac, mintri che al menave la machine, al faseve ogni cinc-dîs minûts stramps mots.
Jo no disevi nuie, ma mi domandavi dome ogni volte »Ce estris sono chescj?«
Jo no rivavi a capî, dome o pensavi ce tip stramp..
Dopo dôs oris a mieze strade tra Budapest e Zagabrie il tip al fermave dut a bot la
machine tal mieç te crosere dongje di Balatonszentgyörgy, dulà che tal 2002 al sucedeve un incident tragjic di autobus cun 19 muarts pelegrins polacs, al saltave fûr de machine si inzenoglave e si segnave.
Dopo, tant che se nol fos sucedût nuie, al tornave a menâ la machine e a fevelâ di
presits di vendite, di marcjâts internazionâi, di inviestiments, dal marcjât globâl - nuie di
strani, viodût che al faseve il »international sales manager« te nestre imprese ongjarese.
No rivavi plui e o tacavi di domandâlu: »Ma ce robe..«, e lui: »Jo ce fasio, vûstu savê, o saludi Diu, lu saludi ogni tant.«

Saludâ Diu al voleve dî:
subit dopo che al viodeve une glesie, ancje se di lontan, si voltave viers di jê e si faseve la sante crôs - il nestri »international sales manager«.



V imenu očeta, ..

Včeraj na pol poti med Ziersdorfom in Hollabrunnom, vse severno od Dunaja, sem naletel, kot skoraj vedno, ko se vozim v Ziersdorf, na avtomobile s poljsko registracijo, včasih jih je celo več kot avstrijskih ali čeških.
Kaj se tudi oni vedno pokrižajo? V Oberfellabrunnu, v Fahrndorfu..?

Leta nazaj je moj sodelavec Tomek iz Poljske, ko sva bila na poti iz Budimpešte v Zagreb med vožnjo izvajal vsake nekaj minut neke čudne kretnje.
Ostal sem tiho, četudi sem se vsakokrat spraševal »Kaj neki tu stalno telovadi?«
Nisem prišel do razlage, samo mislil sem si, malce odtrgan tip...

Po dobrih dveh urah vožnje na poti med Budimpešto in Zagrebom, se je tip nenadoma ustavil sred križišča pri Balatonszentgyörgyu, kjer je leta 2002 v prometni nesreči 19 poljskih romarjev izgubilo življenje, skočil iz avta, pokleknil na vroč asfalt in se pokrižal.

Zatem, kot da se ne bi zgodilo nič, je sedel za volan in nadaljeval vožnjo, govoril naprej o prodajnih cenah, mednarodnih trgih, vlaganjih, globalnem trgu, nič nenavadnega, saj je v našem madžarskem podjetju delal kot takozvani »international sales manager«.
Preveč me je mikalo, odprl sem usta: »No kaj..«,
on pa: »Kaj tu počnem, te zanima, jaz samo pozdravljam boga, na vsake toliko ga pač pozdravim.«

Pozdraviti boga je pomenilo:
samo da je zagledal kako cerkvo, tudi če samo oddaleč, se je obrnil proti njej, nekaj zamomljal in se pokrižal – ta naš »international sales manager«.

chel istès / švecko jedno

Se cualchidun mi fasès la domande dai dîmi cuale e je la Austrie?
Jo no savarès ce dî, viôt, o stavi di frut a Berlin e tai agns setante e otante al jere dut un altri mont, po dopo o stavi in Slovenie (si intint ancje in Crauazie e Bosgne) e po dopo cinc agns in Ongjarie, dulà che o vevi imparât ce che al vûl dî dâ fûr ogni mês ducj i bêçs che tu cjapis pal mês, cence bacilâ masse.
E cumò in Austrie?
Par me al è dut compagn, di fat al è chel istès, sedi in Austrie in Ongjarie o Slovenie: chei istès negozis, chei istès automobii (agns indaûr in Slovenie o vevin i Zastavas e in Ongjarie i Ladas, Ifas, Trabants, in Italie i Fiats).. ma vuê al è dut compagn – simpri di plui- , fale une robe : la lenghe!

Če me bi kdo vprašal, kakšno je življenje v Avstriji? Ne bi vedel, kaj naj rečem, glej, bil sem od malega v Berlinu in v sedemdesetih in osemdesetih je bil svet res še drugačen, potem v Sloveniji (pa še tu pa tam, vojska ipd.) potem kakih pet na Madžarskem, kjer sem se navadil, da sproti vse zapraviš, ne da bi si belil glave.
Zdaj pa v Avstriji?
Za mene je vse enako, vse švecko jedno ali svetsko jedno, naj si bo v Avstriji, v Sloveniji, na Madžarskem: iste trgovine, isti avtomobili (pred leti si še videl same Zastave, na vzhodu pa Lade in Trabante, Ife v Italiji Fiate)..danes povsod ista pela, vse enako razen ene stvari: jezik!
(dobro, v Italiji so popoldne trgovine zaprte)

vinars / petek

Agns indaûr dopo finît la scuele, o ai decidût di no
jentrâ tal zîr cence fin de vore di ogni dì.
Al varès di vê un viêr tal cjâf, che si jeve dal jet denant dì e
al côr in premure ogni dì a une vore che no i plâs,
dome par fâ bêçs e par podê meti alc sot i dincj.
O pensavi cussì e par agns al lave ben.
Vuê o jevi a buinore, o mangji in premure e vie a vore, grazie a diu, al è Vinars!

La peraule rumene “vinars” e vûl dî par furlan „sgnape, cognac“ e diven di „vin“ (vin) + „ars“ (brusât) dopo la peraule todescje “Branntwein”.



Leta nazaj po končani šoli, sem se odločil, da se ne bom prepustil neskončnemu krogu
vsakodnevne službe. Nima vse pospravljeno, ki vstaja pred zoro in beži vsak dan na posel, ki mu povrhu
nič ne diši, samo zaradi denarja, da bo lahko dal nekaj pod zob.
Tako sem mislil in leta je šlo dobro.
Danes sem se zjutraj dvignil, na hitro kaj pojedel in na šiht, hvala bogu, danes je petek!

Po furlansko pomeni petek „vinars“, vinars pa po romunsko pomeni „žganje“ od „vin“ (vino) + „ars“ (žgan) tvorjeno po zgledu nemške besede “Branntwein”.