tempo rubato / spremenljiv tempo

Jo musicist di râr „antitalent” o ai cognossût di persone – graciis a Christian Romanini – la zovine cjantante carintiane Lisa Stern e il compositôr e film musicist Eric Spitzer Marlyn ducj i doi si interessin une vore di culture e lenghe furlane – prin di dut de cjançons popolârs furlanis. A àn produsût la CD „Rubato” cun cjançons furlanis, carintianis slovenis e todescjis cun melodiis di Afriche, Curdistan.. a mi mi plâs la combinazion di cjançons dal mont tradizionâl, ancje conservatîf vistît di fieste..
cjalait ce

spremenljiv tempo

Jaz, redki primerek glasbene nenadarjenosti sem osebno spoznal – hvala Christianu Romaniniju – avstrijsko koroško pevko Liso Stern in skladatelja, predvsem filmske glasbe Erica Spitzerja Marlyna, oba se zanimata z neko vrsto občudovanja za furlanski jezik in nepoznano furlansko ljudsko glasbo, ki je, čeprav se že dolga leta ukvarjam s furlanščino, komaj kaj, ajmo po pravici, sploh nič ne poznam.
Njihova nova zgoščenka „Rubato” je neke vrste raziskovalno delo, furlanske, slovensko koroške in nemško koroške ljudske pesmi v spremljavi melodij iz Afrike, Kurdistana in ..poglejte

l'imni dai cravuats dal Burgenland / Gradiščanska himna

Ivan Vuković, nassût tal 28.2.1876 a Klingenbach (par cravuat Klimpuh), dopo finît la scuele al stramudà a Parndorf (par cravuat Pandrof), dulà al lavorave tant che diretôr di scuele e al jere a stâ dal 1900. Intal 1902 al fondà la prime corâl a Parndorf. Al meteve adun poemis cravuatis, la sô opare plui congnossude e innomenade e je il componiment dal imni dai cravuats dal Burgenland Gradišćanska himna "Hrvat mi je otac" (par furlan „gno pari al è cravuat”. Secont une leiende al veve comprât a Viene il so secont violin par un seglot plen di sonze.


Ivan Vuković, rojen 28.2.1876 v Klingenbachu (hrvaško Klimpuh), po končani šoli se preseli leta 1900 v Parndorf (hrv. Pandrof), kjer prevzame mesto ravnatelja šole. V letu 1902 ustanovi prvi pevski zbor v Pandrofu. Zložil je veliko gradiščanko-hrvaških pesmi, najbolj znana in najslavnejša je kompozicija Gradiščanske himne "Hrvat mi je otac". Če verjamemo pričanju, je kupil na Dunaju svojo drugo violino za sodček svinjske masti.