I slâfs e la lôr aleance culturâl / nove slovanske povezave

<

Stâts membris

Tal secul passât- passât, no sai di cemût clamâ miôr il Votcent, par me inmò il secul passât – dopo la svee o la nassite des nazions e popui tal 1848 i popui cence stât i popui slâfs dentri i confins dal imperi Austro-Ongjâr a vevin la idee di metisi adun. Par prin al inizi di chescj moviments nol fo dal dut clâr cuale e sarès la aleance preferide cu la Russie o cence, cu la Polonie o cence o dome i popui dal imperi austro-ongjar?
Il risultât al è ben cognossût, a jerin chei che si vevin metût adun, a jerin chei adun cu/sot Mosche e chei adun/sot Belgrât.
Vuê ognidun al à la sô patrie, dome pôcs a restin e probabilmentri e restaran ancje popui cence stât tant che i Sorps (Serbja/Serby) o Cassubis/Cassups (Kaszëbi) in Polone o i Rutens de Carpatie (Rusnaci, Ruteni).
Tal 2004 dopo la fin di ducj i speriments politics, se no altri si pues dî che i popui a àn sorevivût e lis lenghis si fevelin ancjemò vuê adun cu la lenghe slovene. Forsit tant che cuintritindince tal 2004 a metin sù un gnûf progjet cul non »Il Forum des culturis slavis«.
Il Forum des culturis slavis e je une istituzion internazionâl des culturis slavis cu la sede in Slovenie a Loka pri Mengšu dongje di Lubiane. Membris dal forum a son ducj i paîs slâfs.
La lôr pagjine internet http://www.fsk.si e fevele di un grum di progjets:
p.e. »100 romançs slâfs«, il festival dal film slâf http://slavicfilmfest.eu o il progjet la »slovanski most« »il puint slâf« e.v.i.
O cjati che cheste e sedi pardabon une biele iniziative.

Nove slovanske povezave

V preteklem stoletju, mislim na 19. stoletje, torej v predpreteklem, so se z »vstajo« ali »vstajanjem« narodov po letu 1848 prvič pojavila politična gibanja, ki so hotela združiti slovanske narode, opcij je bilo veliko, ali samo narode znotraj avstro-ogrske s Poljaki ali brez, vsi pod Rusijo ali samo južno-/jugo-slovanska varianta, do katere je konec koncev tudi prišlo, ostali so pa bili hoté-nehoté potem itak pod Rusijo, ampak ne na podlagi slovanstva. Rezultat je znan, na koncu je skoraj vsak zase, brez države so do danes le redki v bistvu samo Lužiški Srbi in lahko bi še našli druge majhne skupine kot Kašube (Kaszëbi) na Poljskem in karpatske Rusine (Rusnaci, Ruteni).

V letu 2004 so, mogoče kot protiutež negativnim tokovom, ustanovili Forum slovanskih kultur, Slovenci so tu očitno najbolj dejavni.
Na njihovi spletni strani www.fsk.si. beremo:
»Forum se zavzema za ohranjanje in razvijanje kulturnih vrednost tradicij in vsebin, ki družijo države, kjer govorijo slovanske jezike. Spodbuja sodelovanje teh držav na področjih kulture, izobraževanja, znanosti, razvija kulturne izmenjave, pripravlja srečanja in omogoča nastajanje skupnih projektov.«

Tal non dal Pari, e.. / V imenu očeta, ..

Îr a mieze strade tra Ziersdorf e Hollabrunn - simpri a nord di Viene - o ai intopât,
tant che scuasit ogni volte ogni vinars e lunis cuant che o voi a fâ sport a Ziersdorf,
automobii cula targhe polache, a voltis a son plui chei cu la targhe polache che no
cu la targhe austriache o ceche.
Si fasino ancje il segn de sante crôs? A Oberfellabrunn, a Fahrndorf,..?

Une volte agns indaûr Tomek il gno coleghe di vore polac, mintri che al menave la machine, al faseve ogni cinc-dîs minûts stramps mots.
Jo no disevi nuie, ma mi domandavi dome ogni volte »Ce estris sono chescj?«
Jo no rivavi a capî, dome o pensavi ce tip stramp..
Dopo dôs oris a mieze strade tra Budapest e Zagabrie il tip al fermave dut a bot la
machine tal mieç te crosere dongje di Balatonszentgyörgy, dulà che tal 2002 al sucedeve un incident tragjic di autobus cun 19 muarts pelegrins polacs, al saltave fûr de machine si inzenoglave e si segnave.
Dopo, tant che se nol fos sucedût nuie, al tornave a menâ la machine e a fevelâ di
presits di vendite, di marcjâts internazionâi, di inviestiments, dal marcjât globâl - nuie di
strani, viodût che al faseve il »international sales manager« te nestre imprese ongjarese.
No rivavi plui e o tacavi di domandâlu: »Ma ce robe..«, e lui: »Jo ce fasio, vûstu savê, o saludi Diu, lu saludi ogni tant.«

Saludâ Diu al voleve dî:
subit dopo che al viodeve une glesie, ancje se di lontan, si voltave viers di jê e si faseve la sante crôs - il nestri »international sales manager«.



V imenu očeta, ..

Včeraj na pol poti med Ziersdorfom in Hollabrunnom, vse severno od Dunaja, sem naletel, kot skoraj vedno, ko se vozim v Ziersdorf, na avtomobile s poljsko registracijo, včasih jih je celo več kot avstrijskih ali čeških.
Kaj se tudi oni vedno pokrižajo? V Oberfellabrunnu, v Fahrndorfu..?

Leta nazaj je moj sodelavec Tomek iz Poljske, ko sva bila na poti iz Budimpešte v Zagreb med vožnjo izvajal vsake nekaj minut neke čudne kretnje.
Ostal sem tiho, četudi sem se vsakokrat spraševal »Kaj neki tu stalno telovadi?«
Nisem prišel do razlage, samo mislil sem si, malce odtrgan tip...

Po dobrih dveh urah vožnje na poti med Budimpešto in Zagrebom, se je tip nenadoma ustavil sred križišča pri Balatonszentgyörgyu, kjer je leta 2002 v prometni nesreči 19 poljskih romarjev izgubilo življenje, skočil iz avta, pokleknil na vroč asfalt in se pokrižal.

Zatem, kot da se ne bi zgodilo nič, je sedel za volan in nadaljeval vožnjo, govoril naprej o prodajnih cenah, mednarodnih trgih, vlaganjih, globalnem trgu, nič nenavadnega, saj je v našem madžarskem podjetju delal kot takozvani »international sales manager«.
Preveč me je mikalo, odprl sem usta: »No kaj..«,
on pa: »Kaj tu počnem, te zanima, jaz samo pozdravljam boga, na vsake toliko ga pač pozdravim.«

Pozdraviti boga je pomenilo:
samo da je zagledal kako cerkvo, tudi če samo oddaleč, se je obrnil proti njej, nekaj zamomljal in se pokrižal – ta naš »international sales manager«.