ponedeljek, 27. april 2009

Un speriment mnemotecnic / mnemotehnični preizkus


Giordano Bruno (1548 –1600) filosof e mestri de art mnemoniche / filozof in učitelj mnemotehnike
Un speriment mnemotecnic / mnemotehnični preizkus

turkish slovene dictionary

VE CA »turkish slovene dictionary« un gnûf-vieri dizionari turc-sloven scrit agns indaûr, in chel timp lu vevi scrit cu la idee di doprâ ancje imprescj mnemotecnics, tecnichis par memorizâ intun mût plui svelt pussibil une gnove peraule, magari cussì no il dizionari al va ben dome par chei che a san il sloven, no´nd è nissune version furlane.
un esempli propit gjavât fûr dal dizionari nomenât di sore:
artık – finalmentri – MNEM: o ai “finalmentri“ finît l'articul
asıl - koren, izvor, poreklo – MNEM: "asîl" parce che a àn lidrîs democratichis
aşk - amôr – MNEM: il cjâflûc dal Turkmenistan: Aşgabad= la citât amabil il cjâflûc de »amôr« tant che Ljubljana = ljubiti, ljubezen (amôr) (ancje se la etimologjie e je une altre)
bağ vignâl– MNEM: viôt Gornji Kara«bağ« (=ort neri) un vignâl cuntun valôr straordinari
bakmak - cjalâ – MNEM: il cjâflûc di Azerbaizan »BAKU« al »cjale« sul mâr caspic.
baş – cjâf – MNEM:
1) baš-ćaršija = il non dal grant bazar a Sarajevo
2) tal. pascià = baş = il capo
bed – mâl – MNEM: viôt inglês: bad (al è mâl alore si cjate tal »bed« (jet))
can - anime, vite– MNEM: »Azer-bay-can« e je la anime dai Azeris
dağ - mont //il «Dagh-estan« un paîs plen di monts!




mnemotehnični preizkus


EVO TU imate novi-stari turško slovenski slovarček, ki sem ga sestavil še pred leti. Takrat sem se ukvarjal tudi z mnemotehniko, tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve, iskal sem načine, kako si zapomniti laže tuje besede. Tehnike so stare, iščeš povezave z že znanim po načelu podobnosti, nasprotja, stvar povežeš na razne načine, važno, da besedo vedno znova spleteš v različna okolja.
Tu je nekaj primerov, ki jih najdete tudi v slovarčku:
artık - ostanek, adv. končno– MNEM: artikel je "končno" gotov
asıl - koren, izvor, poreklo – MNEM: "azil" potrebuje zaradi svojega »porekla«(političnega)
aşk - ljubezen – MNEM: glavno mesto Turkmenistana: Aşgabad=ljubljeno mesto kot glavno mesto kot naše glavno mesto ljubljena = Ljubljana
bağ II vinograd – MNEM: boj za Gornji Karabağ (=črni vrt) ( dragoceni vinograd )

bakmak - gledati (na), skrbeti za – MNEM: glavno mesto Azerbajdžana: Baku = ki gleda na
Kaspijsko morje
baş – glava, začetek 3. šef – MNEM: baš-ćaršija = glavni bazar v Sarajevu; paš-a = Glava-r
bed - slabo, grdo– MNEM: ang.: bad
can - duša, življenje– MNEM: Azer-bay-can: duša vseh Azerov

dağ - gora, planina //«Dag-estan« je res gorata dežela!

sreda, 22. april 2009

Une Furlane di Manzan / Furlanka z Manzana



Iztok Mlakar, un cjantautôr sloven une vore cognossût, al cjante di une furlane “Furlanka” di Manzan “Bla furlana je, z Manzana« = Al jere une Furlane di Manzan.
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat


Plui indevant:
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"


plui indevant:
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".

E je nassude une gnove grafie, a bande di Faggin, Nazzi e.., o vin ancje la grafie »Mlakar«.
Intun forum si vevin domandât ce vuelial dî dut chest par furlan, a àn cirît un dizionari, infin lu vevin ancje cjatât - propit il gno dizionari furlan sloven - che si pues tirâ-jù sore nuie-
Un al à dit che il dizionari al sedi vonde grant e al samedi une vore complet, - ce biel- però .. però ... dut chest che a vevin cirît e volût di tradusi no lu vevin cjatât tal gno dizionari.
Alore no vadial ben il gno dizionari?



Furlanka z Manzana

Iztok Mlakar, sem zasledil po naključju, opeva v neki svoji pesmi neko »Furlanko« iz Manzana:
“Bla furlana je, z Manzana«
V besedilu je tudi kar nekaj furlanskega:
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat
Plui indevant
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"
Plui indevant
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
V nekem forumu so se spraševali, kaj vse to pomeni, in našli kot pripomoček moj spletni furlansko slovenski slovar – je pa le komu prav prišel. Samo v mojem slovarju vsega tega niso našli, kajti Mlakar piše malo po svoje, kar je v Furlaniji dokaj običajno. Poleg že obstoječih različic imamo torej tudi Mlakarjevo pisavo.

četrtek, 16. april 2009

cence ghiringel / brez bifeja


foto: brave furlane, brâf furlan, noaltris, e ancjemò un brâf furlan cul cjapielut
a Mont di Buie pôc daspò la messe par furlan te plêf di S. Laurinç,
biel lûc, biele foto, però cence ghiringhel
ghiri, ghiri-ghiringhel une gnove peraule par me alore par gno dizionari furlan sloven o proponarès:

ghiringhel [girin'gεl] m 1. piknik m 2. prigrizek m, bife m, pogostitev f;
concludi, sierâ cuntun ghiringhel skleniti, zaključiti s bifejom, s pogostitvijo
un ghiringhel insieme skupna pogostitev
La fieste e larà indevant cun musichis e cuntun ghiringhel praznovanje se bo nadaljevalo z glasbo in pogostitvijo
fâ un ghiringhel 1. delati piknik 2. pripraviti bife, pogostitev, prigrizke
spietâ nome il ghiringhel e il tai čakati samo na prigrizke in kozarec, na pijačo
saludâ cuntun ghiringhel po/nazdraviti s prigrizkom
daspò gustâ e ghiringhel po kosilu in prigrizku
un puestut par fâ ghiringhel framieç nature primeren kraj za piknik v naravi

o miôr, un ghiringhel? ali še bolje, kak prigrizek?

sreda, 15. april 2009

i ultins monolengâi / zadnji enojezični


András a Palme / András v Palmanovi

Daspò une polse o lu clamarès miôr un trening intensîf-olimpic de lenghe furlane realizât sot la cjâf-direzion dal brâf furlan i servizis turistichis a jerin ducj includûts ancje un plasê par me il fat di vê fevelât par furlan tant che mai. - un gran hvala!

Alore o torni a scrivi alc a rivuart de lenghistiche, mi vignive iniment cheste teorie:
»Il bilenghisim al podarès ancje copâ une lenghe piçule.«

Une teorie provocative, o savìn ducj che il bilenghisim o cognossi plui di une lenghe e je une robe dome naturâl cognossude dapardut pal mont, anzit une robe une vore utile, infin ancje jo o soi cressût cun dôs lenghis a bande dal sloven o ai fevelât za di frut ancje il todesc e cumò infin o soi a stâ cun trê lenghis ancjemò cul ongjarês – e cence vê problemis cu la salût :).
Cemût?
Se ducj i membris di une comunitât p.e. i furlans a fevelin ancjemò une altre lenghe un pidgin, o une lingua franca, o disìn in Friûl il talian in Slovenie tal timp de ex-YU il serp-cravuat, la lenghe primarie e piert il so valôr di jessi mieç di comunicazion sine qua non al devente cussì planchin planchin mieç di identificazion e plui indevant cul timp une olme focloristiche.
Daspò la seconde vuere mondiâl and'jerin ancjemò personis soredut in Cjargne che a jerin monolengâi ven a dî che a fevelavin dome il furlan e nuie altri (il numar dai monolengâi talians invezit al va sù di corse), vuê mi pâr che no'nd è plui nissun - se no mi sbagli.
Par coltivâ une specie di monolenghisim tu âs bisugne di un teritori plui o mancul dispartât che al à dut che ti coven val a dî un stât (p.e. la Slovenie) o un teritori autonom (Catalogne, o la Suizare francese tancj che no fevelin il todesc p.e.) o dispartât tant che la minorance ongjare in Transilvanie o in Cjargne 60 agns indaûr.

zadnji enojezični

Splošno dvojezično stanje lahko ogroža majhne jezike.
To zveni čudno, kajti dvojezičnost je nekaj zelo dobrega in naravnega, saj je skoraj večina ljudi na svetu na nek način dvojezična, tudi jaz sem eden izmed takih trenutno imam v rabi celo tri naenkrat – in to brez posledic za zdravje.
Kako poteka ta zadeva?
Če vsi člani neke skupnosti, npr. Furlani ali Slovenci znajo poleg svojega še kak drug jezik, nek splošno sporazumevalni, v Furlaniji italijanski v bivši Jugoslaviji srbohrvaški ali v Afriki kak pidgin, lingua franca, potem prvotni jezik tako izgubi svojo osnovno funkcijo kot sporazumevalno sredstvo sine qua non, spreminja se počasi v sredstvo za identifikacijo in sčasoma v folklorni dodatek.
Po drugi svetovni vojni je ostalo le še nekaj furlansko enojezičnih oseb v gorski Karniji, danes menda ni nobenega več.
Da bi prvotna enojezičnost obstala, bi potrebovali ločeno osameljeno ozemlje, ki prebivalcem nudi vse, kar rabi, to je npr. oblika države kot Slovenija ali avtonomno ozemlje (Katalonija, francoska Švica) ali odmaknjeno nemešano ozemlje kot v primeru madžarske manjšine v Romuniji.