nuie di gnûf / nič novega

secont l´innomenât studiôs e etnolic-lenghist sloven-talian (di pari sloven, mari talian e di none todesc) Pavle Merkù i dialets slovens a muerin parcè che ur mancje une struture urbane e parcè i dialets no vegnin doprâts de popolazion di citât. I dialets slovens e furlans a muerin cul ultin contadin, alore nuie contadins, nuie dialets slovens e furlans.

I dialets a muerin in Slovenie, p.e. la palatalizazion in Gorenjska:
k > č: kje "dulà" > čé;
g > j: noge "pîts" > nojé;
h > š: orehe "coculis" > oreše;
g > ž: štenge ”scjalis” > štenže
e.v.i.
no ven doprade plui.
Al è dut un’altre robe in Suizare e ancje - ca di nô - in Austrie.
O pensi che la sielte dal codiç dialet-lenghe-varietât-argo e.v.i. al dipint prin di dut dal status de "varietât".
Il status dai dialets slovens al è "jessi contadin-cence scuele e cence cjâf"
il status dai dialets todescs in Suizare e Austrie al è "jessi suizar e jessi austriac" - di une bande al sotlinee la identitât "jessi suizar o austriac in confront cui todescj di Gjermanie - secont la logjiche: jessi suizar al vâl di plui di ce che al vâl jessi todesc di Gjermanie", di chê altre bande "badâ aes normis e tradizions suizaris o austriachis".

E il câs dal furlan?
di une bande fevelâ une varietât furlane al vûl dî "jessi furlan" tant che tal câs dai suizars, di chê altre bande però al vûl dî "jessi contadin..." tant che tal câs sloven.
Par dîle cun altris peraulis: il furlan al jere lât fûr mode par mancjance di contadins.
Par salvâ e infuartî une/la lenghe si scuen promovi o fâ sù un gnûf "status".
Nuie di gnûf.
La rispueste juste: scuele e TV par furlan (p.e. simpson par furlan)
nuie di gnûf, nomo?



Po mnenju znanega slovensko-italijanskega narodoslovca Merkùja slovenska narečja izumirajo, ker jim primanjkuje mestnih središč, ki bi lahko podpirale njihovo ohranitev in ker jih mestno prebivalstvo (katerega pač ni) ne rabi.

Narečja izumirajo v Sloveniji, to je dejstvo:
npr. mehčanje (nebnenje) v gorenjščini
k > č kje? > čé?, kevdar > čevdar;
g > j noge "pîts" > nojé;
h > š orehe > oreše
g > ž štenge > štenže stari ljudje še vztrajajo, ampak se izgublja in bo izumrlo.

To ne bi rekel za Švico ali Avstrijo, tam, predvsem v Švici, narečja cvetijo.
Mislim, ker je izbira jezikovnega koda narečje-jezik-govor-argo itd. odvisna v prvi vrsti od statusa uporabljene različice.

Status slovenskih narečij (predvsem iz vidika meščanov, Ljubljane itd.) je "biti kmet-ne ravno preveč šolan" (da bi to nekako zadržano izrazil)
Status nemških narečij v Švici in Avstriji je "biti Švicar oziroma Avstrijec" - kar po eni strani poudarja identiteto npr. "biti Švicar in ne Nemec iz Nemčije"

in po drugi strani "spoštovati in pripadati avstrijskim oz. švicarskim normam in izročilom - spet v nasprotju do Nemcev iz Nemčije, ki šteje za bolj izkvarjeno".

Kaj pa furlanski primer?
Po eni strani pomeni govoriti neko furlansko narečje "biti furlan - domačin" kot v švicarskem primeru, po drugi strani "biti nazadnjaški.." kot v slovenskem primeru.
Rešitev bi bila vzpostavitev novega statusa, ampak to je itak vsem znano.