Prekmurski

cartel bilengâl sloven / ongjarês

Il17 di Avost e je la fieste nazionâl slovene che e ricuarde il fat che 17.8.1919 il Prekmurje (par furlan al di là de aghe Mure) al fo assegnât al Ream SHS (par sloven: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev o par furlan il ream dai serps, cravuats e slovens) che al deventà plui tart cul 3.10.1929 il Ream di Jugoslavie.
I 900 agns sot de Ongjarie a àn lassât olmis, i slovens o i "Prekmurci" di al di là de aghe a doprin la lôr lenghe, un lengaç cuntun vocalisim influençât dal ongjarês, tant che i ongjarês a cognossin lis vocâls ü e ö, p.e. dünoti ’bati’, vöni ’fûr’, e cun plui di mil peraulis di divignince ongjarese:
p.e.
čunta ’vuès’ < ongj. csont
gezero 'mil' < ongj. ezer
labda ’bale’ < ongj. labda
labuška ’cit, pignate’ < ongj. lábos
lakat ’sieradure’ < ongj. lakat
legvar 'confeture’ < ongj. lekvár
pincejr ’ camarîr, chelar’ < ongj. pincér

o calcs semantics e sintatics dal ongjarês, p.e.
ongj. rá jönni > gor priti 'cjapâ sù, aciertâ'; ongj rá 'su, sù' = gor + jönni ’rivâ’ = priti

Ma il lengaç al à conservât (tant che il rosean) peraulis arcaichis slovenis, che tal rest dal teritori sloven no lis cognossin plui.
p.e. gučati < dal verp arcaic 'golčati', "fevelâ",
cul svilup ol > u: golčati > gounčati > gučati tant che p.e.: dugo 'a dilunc, dopomai' < dolgo
la coniunzion »no« (< ino) 'e'
il lengaç al à conservât ancje il duâl tal feminin, e te flession verbâl –ve:
midve delave '(dôs feminis) o lavorìn'
In Prekmurje ducj a doprin la lôr lenghe mari ancje te vite uficiâl, però la lenghe no je deventade une lenghe uficiâl.
Il furlan al è une lenghe literarie e lenghe uficiâl, ma il furlan no lu doprin masse.
Il prekmurski nol è uficiâl, ma la int lu dopre.



17. avgust je slovenski praznik v spomin na priključitev Prekmurja 17.8.1919 kraljevini SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev), kasneje 3. oktobra 1929 preimenovana v kraljevino Jugoslavijo.
900 let življenja znotraj madžarske države je pustilo sledove, Prekmurci uporabljajo svoj jezik, vokalizem s svojimi üji, öji (npr. dünoti ’udariti’, vöni ’zunaj’) spominja na madžarski, več kot tisoč besed je prevzetih neposredno iz madžarščine,
npr.
čunta ’kost’ < madž. csont
gezero 'tisoč' < madž. ezer
labda ’žoga’ < madž. labda
labuška ’lonec’ < madž. lábos
lakat ’ključavnica’ < madž. lakat
legvar 'marmelada' < madž. lekvár
pincejr ’natakar’ < madž. pincér

mnogo je tudi kalka (prevedenega po vzorcu) iz madžarščine:
madž. rá jönni > gor priti 'ugotoviti'
madž. rá = gor + jönni = priti

Jezik je, predvsem zaradi svoje obrobne lege podobno kot rezijanščina, koroška narečja, ohranil mnogo starega, kar je drugod šlo v pozabo npr.
npr. gučati < iz starejšega golčati ’govoriti', z razvojem ol > u: golčati > gounčati > gučati kot npr. dugo < dolgo.
veznik no (stprekm. ino) 'in'
dobro je ohranjena dvojina v ženski sklanjatvi,
in pri glagolu ženski spol stara končnica –ve: midve delave, midve razturave, te razlagave ka delave..
Furlanščina je književni in uradni jezik, "skrivnost" Furlanov je, da ga (kaj dosti) ne rabijo.
Prekmurski ni uradni (samo v protestantski cerkvi), toda narod ga pridno rabi.