îr l’altri gno fi, chel plui grant di trê agns e cuatri mês, al veve dit dut di un bot "anìn a Brune (Brno in Moravie)!" "ce vûstu fâ a Brune?" , ma lui invezit di rispuindi al ten dûr e al torne a dî "anìn a Brune, anìn a Brune"
„ma tu no tu sâs nancje dulà si cjate cheste citât, parcè vûstu lâ a Brune?”
„anìn a Brune...!"
Un dì dopo mi àn clamât par telefon, o jeri just in bici a lâ a vore.
„Cun cui fevelio?”
"Bundì, o podês vignî a cjoli il barcon ordenât."
A jerin chei dal negozi di Brune, dulà che o vevi ordenât un barcon sù e jù cuatri setemanis indaûr.
I fruts a cumbinin e a disin a voltis robis une vore strambis e interessantis.
čudna zgodba
predvčerajšnjem je moj sin, tri leta in štiri mesece stari, odenkrat odločno terjal "pojmo v Brno!" "kaj pa bi rad v Brnu?", toda on namesto odgovora vztraja: "pojmo v Brno! v Brno! v Brno!"
„pa ti sploh ne veš, kje je ta Brno, kaj pa bi rad tam počel?”
„gremo v Brno!...”
Naslednji dan mi zabrni mobilec, bil sem ravno na biciklu na pol poti v službo
„kdo..kdo je tam?”
„Dobrý den, lahko pridete po naročeno okno.”
Bila je trgovina iz Brna, kjer sem pred kakimi štirimi tedni naročil okno po meri
Ni komentarjev:
Objavite komentar