une impinion di un turist / mnenje turista

I viaçs in machine a costin simpri di plui, cence i cuatri ruedis no si pues - almancul ca di nô fûr in campagne, dulà che a son a disposizion in totâl doi bus un di buinore che al puarte i cuatri fruts a scuele e un di daspomisdì che al puarte i fruts in cjase.
Di chê altre bande, o la int e je plui siore di me o (o jo o soi plui puar..) o i viaçs in machine a costin masse pôc, ognidun al va in machine ancje par fâ doi metris passant di un negozi a chel altri.
Ca di nô in Basse Austrie o paìn par un liter diesel 1,18 -1,22 euro, in Slovenie al coste mancul, in Italie e in Gjermanie al coste ancjemò di plui, plui di 1,30, e a restin ancjemò mil robis di paiâ.
Ca di nô tal cussìclamât paîs di bicicletis (no lis dopre nissun fûr che la frutarie) secont la propagande (cumò si cjatìn tal mieç de campagne eletorâl), la machine e reste l’unic mût di movisi di une bande a chê altre, al mancje il timp par fâ doi o forsit trê pas a pît, e lu àn semplicementri dismenteât.
Il rimiedi plui vieri e naturâl cuintri il stress al è lâ a pît, parcè che lant a pît tu tu sês costret di fâ nuie.
Il campion de Europe al è la Italie, cu la medaie di aur rivuardant il numar di machinis, ma ancje rivuardant il smog (fum).
Magari cussì no ancje tal biel Friûl, al sud di Glemone, Udin, viers Cividât, viers il mâr o viers Pordenon, soredut tes stradis viers Mestre e Vignesie dut un mâr di machinis. Chel istès in Slovenie a Bled, tal gno biel paîs, lungjis codis di machinis tal centri di Bled, in biciclete a Bled tu tu cjatis in pericul di muart. Cumò di cent agns indaûr chenti - a Bled - si curavin malatiis polmonaris.
Stradis plen di machinis e camions tal mieç dai cjamps e braidis.
Cence machine no si pues, la benzine e je za masse cjare, al reste dome di lâ a voltis a pît, ma se o lait finalmentri a pît, badait ben!
Lu sai, o soi stât masse pôc timp in Friûl par dî alc sul seri, ma la mê e je une impinion di un “turist” vignint in Friûl, in machine, però cul gasoli de Slovenie.


mnenje turista

Vožnja z avtom je dražja in dražja, brez štirikolesnega prijatelja ne gre, vsaj tu zunaj na deželi, ko imaš na voljo vsega dva avtobusa, enega zjutraj, ki pelje otroke v šolo, drugega pa popoldne, ki otroke pripelje spet nazaj domov.
Ali imajo ljudje preveč/več denarja (ali ga imam jaz premalo) ali je avto še preveč poceni,
za vsak meter se sede za volan, prestavlja avto od ene trgovine do druge, do vrtca, šole pa nazaj.

V Avstriji je zdaj liter nafte/dizla tam okoli 1,18 -1,22 evra, v Sloveniji je za kakih 15 centov ceneje, v Italiji in Nemčiji preko 1,30, potem pa je še tisoč drugih stvari za plačati.
V naši deželi koles (ki jih razen mularije noben ne uporablja več) ostaja avto edino prevozno sredstvo, ni časa za sprehanje, navadna hoja je iz mode, s palicami ali kaj podobnega to mogoče.
Iz lastnih izkušenj, pešačenje recimo v službo je najboljši recept proti stresu, zdaj hodim s kolesom, to pa nima istega učinka.
Evropski prvak je Italija, zlato odličje po številu avtomobilov na prebivalca, spredaj so tudi pri onesnaženem zraku v mestih, z mestom Milano na čelu.
Žal je podobno tudi v lepi Furlaniji, južno od Gumina, Videm, proti Čedadu ali v smeri Gradeža, predvsem pa na cestah okoli Mestra in Benetkah je polno pločevine.
Tudi v Sloveniji je že dovolj tega, poglejmo samo na Bled, v kolonah vse stoji in to sredi Bleda, za bicikliranje tu ni prostora, pred stotimi leti so tu še s čistim zrakom zdravili ljudje.
Brez avta ne gre, to smo že ugotovili, gorivo je že itak predrago, ostane samo, da gremo vseeno kdaj pa kdaj peš, po pa glej, da te kdo ne zgazi!
Vem, da sem bil premalo časa v Furlaniji, da bi dal kako resno oceno, dajem pač mnenje kot to vidi sleherni turist, ki prihaja večinoma z avtom, po možnosti s slovenskim gorivom v tanku.

famei o server / strežnik ali server

O vuei cjoli sù il teme dal Furlanâr alias Jaio che al scrîf propit biei articui – e al lavore une vore – rispiet! a proposit dal non Furlanâr / Jaio : Furlan+âr (furlan) = J+aio(talian) = Furlan = J.

..alore il teme che al fevele di neologjisims tal furlan.

Neologjisims - un probleme di ogni lenghe leterarie, specialmentri dopo la sô nassince uficiâl.

I slovens a tacaran - tor dal 1848 - a slovenizâ o a jessi plui precîs a sclavizâ la lôr lenghe, al fo ancje une reazion ae influence dal todesc (ma ancje dal talian e ongjarês), il moviment todesc dal 1848 (Deutsche Bewegung von 1848-1849)
l'istès al sucedè dapardut tal mont sclâf cun concets e ideis diviersis si fevelave p.e. di:
la introduzion di une lenghe sclave comune, o la introduzion dal rus tant che lenghe comune, o un miscliç sloven-cravuat la lenghe iliriche o il moviment iliric e cussì i.
I centris a forin lis universitâts, stant che in Slovenie no´nd jere nissune (prin dal 1919), i students slovens si cjatarin prin di dut a Viene e Praghe, ma ancje a Cracovie.
Cul spirt rivoluzionari dal 48 si metarin adun i students sclâfs (cecs, polacs, slovacs, cravuats) di ogni bande a Viene e Praghe.
Prin dal 1848 in Slovenie ognidun al scriveve al so mût come che i plaseve cun grafiis diviersis (e cumò mi ven iniment la situazion atuâl in Friûl..)

I protagoniscj dal timp prin dal 1848 a forin i cecs (il cec Josef Dobrovský (1753-1829), il slovac Pavel Jozef Šafárik (1795 – 1861)) e ancje il nestri Jernej Kopitar (mestri dal serp Vuk S. Karadžić – il pari dal serp modern) , insiemit a cjatarin fûr gnovis peraulis o cjolerin sù peraulis russis o cechis, cussì si pues dî che la terminologjie moderne tal sloven e somee une vore ae terminologjie ceche, semplicementri parcè che e je di divignince ceche, cussì ancje la grafie cu lis pipis ancje chê e je di divignince ceche.
Par concludî o podìn dî che la robe plui impuartante e sedi cjatâ il consens e lavorâ a pro des prioritâts (grafie, vocabolari, gramatiche > imprescj pal insegnament > scuele - gnovis gjenerazions)

E par furlan, o vin la grafie uficiâl OLF cul Grant dizionari bilengâl che purtrop nol cjape dentri la terminologjie moderne,
mi pâr che la pluipart dai scritôrs furlans (ma ancje la Patrie, Lenghe, Diari..) e dopre la grafie OLF, si pues dî che o vin un consens ce che rivuarde la grafie ancje se cualchidun al dopre ancjemò la pipe (p.e. la Biblie..).
Cussì no la situazion dai neologjisims, o vin dibisugne di un dizionari di riferiment ancje cui neologjisims e cu la terminologjie moderne e une gramatiche di riferiment detaiade ancje ce che al rivuarde la sintassi...

E ce che al covente plui di dut al è la scuele par furlan.

La »rianimazion« tal sens di cjatâ il spirt/anime de lenghe e je possibile al covente dome »tirâ sù« une gjenerazion (di fruts) chest al mostre il esempli di Israel dal daspovuere o il esempli catalan.

I slovens la scuele le vevin bielzà sot la Austrie (in part ancje graciis a iniziativis privadis e la glesie), e ancje organizazions culturâls sul stamp cec tant che il »Sokol« »Orli«, tes scuelis si doprave la »gnove« lenghe uficiâl ancje se sclavizade e plen di neologjisims.
Vuê i neologjisims a fasin part de lenghe di ogni dî e scuasit nissun si vise doprât un »neologjisim« che si tratave di une peraule di divignince ceche o russe.

E cumò a butin fûr peraulis leadis al timp dal socialisim jugoslâf, lenghe burocratiche, serbisims – specialmentri in Croazie – ancje vuê si cjate il sloven inmò dentri dal procès di normalizazion.
A mi no mi plasin simpri ducj i neologjisims, ancje tal sloven, ma la pluipart di lôr e je necessarie ancje par podê batisi cuintri la influence dal inglês:

e-mail, computer, cd, player, server, Incoming mail server ...

> par sloven:

e-pošta, računalnik, zgoščenka, predvajalnik, strežnik, Strežnik za prihajajočo pošto ...


Jo o cîr di doprâ simpri la peraule slovene, specialmentri devant dai miei fruts, par me forsit a voltis strambis peraulis, ma par lôr pai fruts »peraulis normâls«.

E la peraule »Furlanâr« no ise un neologjisim?
Ancje par sloven si dopre il –ar, slovenar, furlanar, italijanar – ma tal sens peioratîf in ogni câs al è marcjât.




strežnik ali server

Rad se bi posvetil temi, ki jo je sprožil Furlanâr alias Jaio, avtor zanimivih člankov!
trenutek še o imenu Furlanâr - Jaio : Furlan+âr (furlansko -ar) = J+aio (italijansko -ar) = Furlan = J.

..tema obravnava besedne novotvorbe v furlanščini

Novotvorbe – vsak knjižni jezik se srečuje z njimi, posebno v času svojega uradnega rojstva.


Slovenci so začeli – v glavnem po letu 1848 – slovenizirati ali natančneje slovanizirati svoj jezik, tudi kot odgovor na večji nemški vpliv (pa tudi italijanski ali madžarski), v tem času se je krepilo vsenemško gibanje (Deutsche Bewegung von 1848-1849),
podobno se je zgodilo po vsem slovanskem svetu z različnimi zasnovami, idejami.
Razmišljali so celo o uvedbi neke skupne slovanščini, predlagala se je v ta namen tudi ruščina, v Sloveniji se je govorilo tudi o ilirščini, ki naj bi bil skupni jezik Slovencev in Hrvatov (konec koncev je kajkavščina prav neko živo vmesno stanje).
Središča prizadevanj so bile univerze, ker Slovenci univerze niso imeli (vse do leta 1919), so se slovenski študentje znašli na Dunaju in v Pragi, Krakovu.
V revolicionarnem času 1848 so se slovanski študentje začeli povezovati, predvsem na Dunaju in v Pragi.

Predhodniki gibanja, ki so po jezikovni plati že trli pot, so bili Čehi, Čeh Josef Dobrovský (1753-1829) in Slovak Pavel Jozef Šafárik (1795 – 1861)), pa tudi naš Jernej Kopitar (učitelj Vuka S. Karadžića na Dunaju- oče sodobne srbščine).
Skupaj so tvorili ali prevzemali in prilagajali nove besede, torej novotvorbe, za vzgled je bila pogosto češka ali ruska beseda, tako ni čudno, da je veliko slovenske terminologije iz češčine kot tudi naša pisava gajica.
Pomembno, posebej s pogledom na furlansko stanje, je priti do sporazuma, tako kot so se v Sloveniji odločili npr. za gajico. Pred letom 1848 je v ne-zedinjeni Sloveniji še vsak pisal po svoje (stanje kot ga imamo prav danes v Furlaniji..)

Furlani imajo zdaj, končno z letom 2002 šele, uradno pisavo in veliki uradni slovar »Grant dizionari bilengâl«, ki žal ne vsebuje sodobne terminologije,
zdi se mi, da tudi večina pisateljev (pa tudi tisk Patrie, Lenghe, Diari..) uporablja uradno pisavo.
Potrebujemo še nujno referenčni slovar novotvorb in sodobne terminologije, ter slovnico, ki obravnava na široko tudi skladnjo in daje praktične nasvete.
Čeprav že leta o njej govorijo, je še ni, furlanske šole, tu pa tam se nekaj ur uči, to je vse.

Oživljanje v smislu duše jezika, je možna, to dokazuje primer povojnega Izraela, kjer je izumrli jezik dobesedno vstal od mrtvih, ali pa primer katalonščine.
Slovenci so šolo že imeli pod Avstrijo, pomagala so tudi gibanja, kot so to bili Sokoli in Orli po češkem zgledu.

Preobrazba jezika je zopet aktualna, trudijo se očistiti in sloveniti jezik, posebno aktivni so Hrvati.
Meni novotvorbe ne ugajajo zmerom, ampak zdaj sem se sprijaznil, ni druge, rabimo jih:
kot so to:
e-mail, computer, cd, player, server, Incoming mail server ...
>
e-pošta, računalnik, zgoščenka, predvajalnik, strežnik, Strežnik za prihajajočo pošto ...

Meni so deloma še tuje, naslednji generaciji ne bodo.

lat danês / dansko mleko

I austriacs si armin, si furnin, si difindin –
parcè, sono cence riservis?
No, a àn scletementri pôre di un incident nucleâr.
Jo mi visi ancjemò ben che tal 1986 la centrâl atomiche di Cernobil in Ucraine e provocà l’incident nucleâr plui grâf de storie. Mi visi ancje che pôc dopo a Berlin ducj o bevevin lat
danês – al jere mancul intosseât (almancul lu disevin).
Però vuê no ai pôre di un incident nucleâr, i austriacs invezit sì.
Tes scuelis maternis a tignin in sâl (in deposit) par ogni frut
une medisine cuintri la radiazion potenziâl par scjampâ il pericul imagjinari
o reâl.
E il lat danês?


Avstrijci se oborožujejo, se zalagajo, se branijo –
zakaj, so brez rezerv?
Ne, enostavno se bojijo jedrske nesreče.
Spominjam se še dobro, ko je leta 1986 zgorela jedrska centrala Černobil, ki je povzročila
najhujšo jedrsko nesrečo doslej. Spominjam se tudi, da smo takrat vsi v Berlinu pili dansko mleko – bilo je manj onesnaženo (vsaj so tako govorili).
Danes se ne bojim jedrske nesreče, medtem ko Avstrijci da.
V otroških vrtcih držijo za vsakega otroka na zalogi zdravilo proti morebitnemu sevanju, da bi
ušli namišljeni ali resnični nevarnosti.
Kaj pa dansko mleko?