torek, 25. december 2007

Vesele praznike / Buinis Fiestis a ducj / Boldog Karácsonyt!

Vesele praznike / Buinis Fiestis a ducj / Boldog Karácsonyt!

o / ali

Srečen Božič ! Bon Nadâl!


La peraule slovene „Božič“ “Nadâl” e je il diminutîf de peraule “bog” “diu”,
bog + il sufìs cognossût in dut il mont sclâf “–ič” (par cravuat simpri –ić (cussì lôr a disin “Božić”)),

La peraule slovene “Božiček” “Pai Nadâl” e je – invezit – il diminutîf de peraule „Božič“ “Nadâl” cul sufìs “–ek”,
ancje chel doprât une vore in dut il mont sclâf specialmentri tal cec, ma ancje tal sloven, p.e. slov. voz ‘cjar’ > voz+ -ek > vozek ‘cjarut’ o Janez > Janezek ‘piçul Janez – o jo cuant che o jeri piçul’

“Božiček” al diven di “bog” + -ič + -ek o par furlan: diu + ut + ut

Dit tra di nô mi pâr che il Pai Nadâl sloven al meti tal so sac une cjadene di diminutîfs al puest di dons, ma nuie pôre o vin ancjemò chel altri dal soreli jevât il “Dedek Mraz” però lui al à di passâ il regjim Schengen.




Vesele praznike

ali
srečen Božič !


Slovenska beseda „Božič“ je manjšalnica besede “bog”,
bog + pripona, znana v celem slovanskem svetu, –ič (po hrvaško –ić (tako je pri njih “Božić”).

Slovenska beseda “Božiček” pa je zopet manjšalnica, tokrat od zgornje besede „Božič“ “Nadâl” s pripono –ek, tudi ta je precej priljubljena predvsem v češčini, pa tudi drugje npr.
imena v poljščini Mirek, Tomek, Marek itd. pa seveda naš Janezek.

“Božiček” pride torej od “bog” + -ič + -ek ali drugače “zelo majhen bog”, seveda to ne drži, kajti –ek tu pomeni le, da imamo opravka z osebo, torej: oseba-Božič

Božiček je poln manjšilnic, če pa ta nima daril, nič ne de, saj je že na poti Dedek Mraz, ki pa zamuja, ali ga pa sploh ne bo, saj brez vize ne bo moral preko šengenskega režima.

1 komentar:

Janez Erat pravi ...

Boldog Karácsonyt!
e je la version ongjare – Karácsony, tant che il rumen „Crăciun” al diven dal sclâf *korčunъ
di *korkъ ‘pas’, korčiti 'stopiti' la peraule si cjate ancje tal sloven, cf. slov. korak ’pas’

Boldog Karácsonyt!
je madžasrka verzija – „Karácsony” kot romunsko „Crăciun” je iz slovanščine *korčunъ, kar je od *korkъ ‘korak’, korčiti 'stopiti', torej naša slovenska beseda »korak”