fruts / otroci

la peraule slovene „otrok” (sclâf antic ”otrokъ”) che e vûl dî „frut” e diven di *ot- /od-„di”’ + *ret’i /reči „dî” = „cui che nol fevele o cui che nol è bon di fevelâ”
chel istès o vin tal câs de peraule furlane
”fantat, fantuç, fantulin, fantacin, fant?” dutis dal latin „infans, infantis” < in ’in-’ + fari ’fevelâ’= “cui che nol fevele o cui che nol è bon di fevelâ”
Interessant, de peraule furlane e ven ancje la slovene „fant” (furl. fantat) (ancje se secont il dizionari etimologjic de lenghe slovene di Snoj la peraule slovene e diven de taliane „fante”)
Alore secont cheste spiegazion i fantulins no son bogns di fevelâ, almancul al vûl dî che tal passât i fantulins no jerin stât bogns di fevelâ, no jerin bogns di.. vuê forsit cussì no..


Otroci
slovenska beseda „otrok” iz neke staroslovanske predloge otrokъ je že po svoje zanimiva, prvič zato ker so jo drugi Slovani zavrgli ali jo zdaj rabijo s spremenjenim pomenom tako starohrvaško in srbsko še. òtrok, češko otrok ’suženj, hlapec’.
Beseda je sestavljena iz *ot- /od- + *ret’i /reči , torej je dobesedno pomenila nekako "tisti, ki ne govori, ali ne zna govoriti".
Zanimivo je v tem sklopu, da kaže zgodovina furlanske besede
”fantat, fantuç, fantulin, fantacin, fant?” vse iz latinske „infans, infantis” (prim. infantilnost itd.) < in ’ne-’ + fari ’govoriti’=
torej enako kot v primeru otrok : "tisti, ki ne govori, ali ne zna govoriti".
Tudi naša beseda "fant", ki jo občutimo kot ono pravo slovensko je prevzeta (izposojena za vedno) od naših zahodnih sosedov in to verjetno od Furlanov, čeprav v Snojevem etimološkem slovarju najdemo na tem mestu italijansko "fante", kar je tudi mogoče, ker je tudi naša »punca« iz italijanske »pulcella« (dekle)

Torej otroci ne govorijo, ali včasih niso, ali niso imeli kaj za govoriti, danes je to drugače
še dojenčke še v pleničkah pošljejo na razne tečaje, da ne bi kaj zamudili.