La divignince de lenghe romani la lenghe dai roms no je dal dut sclaride, in ogni câs si trate di une lenghe fie dal vieri sanscrit indian che cuant che o studiavi la indoeuropeistiche (o la storie des lenghis indoeuropeanis – une sience muarte tant che i dinosaurs - ) o vevi di imparâlu parce che il sancrit e il sine qua non par ognidun che al vûl cognossi la storie des lenghis indoeuropeis. Interessant che 70% dal vocabolari di base dal Romani al à un leam diret cu lis altri lenghis indianis modernis tant che Hindi, Punjabi.
Esemplis
romani : bal, kan nakh muj dand čhib
hindi: bal kan nak munh dant džibh
furl: cjaveli, oreli, nâs, bocje, dint, lenghe
sloven: las, uho, nos, usta, zob, jezik
Romani: mire bala kale hin = Hindi: mere bal kale hain »I miei cjavei a son neris«
Slâf – indoiranian:
Secont une teorie viere lis lenghis slavis a partignissin al grup est dal indoeuropean e cussì si cjatin vonde dongje al indoiranian.
O fevelìn ancje su la base de peraule indoeuropeane (un costrut ipotetic) *KENTM “cent” dal grup “kentum”= soreli a mont versus il grup “satem” = soreli jevât.
Alore o vin par IE *KENTM »100«
sloven, rus. sto, sanskrit: śatam, iran: satem (viôt la palatalizazion dal IE *K-)
vs. Soreli a mont:
gr. -katon, lat.: centum, todesc: hundert
Esemplis:
romani: Jek, dui, trin, štar, pânč
hindi. Ek, do, tin, čar, pânč
sloven: ena, dva, tri, štiri, pet
sanscrit plavate 'nadâ' = sloven plavati
sanscrit: bhratar 'fradi' = sloven brat
sanscrit: pačati 'cuei' = sloven peči
sanscrit: sidati 'jessi sentât' = sloven sedeti
romani / hindi / sanskrt / slovenščina
Izvor romskega jezika romani ni dokonca razjasnen, nedvomno je, da gre za indijski jezik, takorekoč za otroka sanskrta, jezika, ki sem se ga moral tudi sam lotiti v sklopu študija zgodovinskega jezikoslovja, kjer sanskrt velja za klasika.
Zanimivo je, da je približno 70% osnovnega besednega zaklada romščine neposredno povezan z modernimi indijskimi jeziki predvsem z jezikoma hindi, punjabi.
Primeri:
romani : bal, kan nakh muj dand čhib
hindi: bal kan nak munh dant džibh
sloven: las, uho, nos, usta, zob, jezik
Romani: mire bala kale hin
Hindi: mere bal kale hain (H.)
= Moji lasje so črni.
Slovansko- indoiransko:
Nekateri delijo indoevropske jezike na dve veliki skupini na zahodno in vzhodno, pri tej delitvi se slovanske jezike šteje skupaj z indoiranskimi v vzhodno, predvsem zaradi nebnjenja, ki ga kaže nazorno primer indoevropske besede *KENTM »sto«:
vzhodno:
slovensko, rus. sto, sanskrit: śatam, iran: satem
zahodno:
Gr. -katon, lat.: centum, nemško: hundert
Zato govorimo tudi o skupini satem (vzhodna) in kentum (zahodna).
Prasorodnost se vidi npr. v naslednih primerih;
Romani: jek, dui, trin, štar, pânč
Hindi. ek, do, tin, čar, pânč
Sloven: ena, dva, tri, štiri, pet
sanskrt plavate = sloven plavati
sanskrt: bhratar = sloven brat
sanskrt: pačati = sloven peči
sanskrt: sidati = sloven sedeti
Prikaz objav z oznako lenghis. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako lenghis. Pokaži vse objave
ponedeljek, 4. maj 2009
torek, 3. marec 2009
El último mohicano e l'ultin Mende / in zadnji Mende
O jeri curiôs viodi:
La mê domande:
parce àno pierdût i neris de Americhe di nord (Afromerecans) dal dut la lôr lenghe di mari africane?
O altrimentri isal possibil che in Americhe di Nord cualchidun al fevele ancjemò vuê la lenghe dai vons africans.
O sin tal 2000 daspò di Jesus-Crist. Dute la Americhe e je ocupade pai blancs..Dute?
Almancul lenghistichementri o vin une comunitât di 250 mil personis i Gullahs o Geechees tal litorâl de Caroline dal sud - South Caroline in Gjeorgjie. Ancjemò vuê a fevelin un lengaç creôl basât sul inglês cun fuartis influencis des lenghis africanis de Afriche dal soreli a mont soredut de lenghe Mende (Mɛnde yia) che si dopre ancjemò vuê in Siere Leone tant che lingua franca (940 mil fevelants) e Krio une lenghe creôl basât sul inglês scuasit identiche cul Gullah storic che vuê al ven fevelât in Siere Leone tant che lingua franca di 4 milions fevelants.
La lenghe Mende e je une lenghe de famee lenghistiche Niger-kordofaniane (cun 1400 lenghis la plui numerose famee dal mont), che e tapone scuasit dute la Afriche centrâl e di sud.
No je sclaride la cuistion se la lenghe Gullah e je nassude in Americhe tal Vot e Nûfcent o i sclâfs africans a àn za puartât cun se il cussìclamât inglês creôl dal litorâl de Guinee (West African Pidgin English).
Interessant che ancjemò tai agns trente tor 1930 il ricercjadôr amerecan Dr. Lorenzo Turner al à ancjemò cjatât une persone, Amelia Dawley che e à podût dî sù ancjemò une cjançon origjinâl in lenghe mende, cheste e je la ultime »olme« dal popul mende tai Stâts Unîts. Cheste cjançon e je l'ultin test lunc intune lenghe africane e l'unic leam diret cu la Siere Leone ven a stâi cui vons.
Esempli
Da' duh big big dog -- "That is big big dog"
big big – reduplicazion dai adietîfs une influence africane
....in zadnji Mende
Spraševal sem se: Zakaj so Afroameričani povsem izgubili, takorekoč brez sledu, materni afriški jezik ali drugače vprašano, ali govori kdo od njih še afriški jezik prednikov, ki so kot sužnji prišli v 17. in 18. stoletju v Severno Ameriko.
In kako je danes v letu 2009?
Vsaj jezikovno se je ohranila skupina, ki šteje okoli 250 tisoč oseb, imenujejo se Gullah ali Geechees in živijo še dandanes na obalnem področju Južne Karoline v ZDA. Še danes govorijo kreolski jezik na osnovi angleščine z močnimi vplivi afriških jezikov iz zahodne Afrike, predvsem afriški jezik Mende (Mɛnde yia), ki se danes rabi v Sierri Leoni kot splošno sporazumevalni jezik z 940 tisoč govorcev.
Jezik Mende spada v družino Nigero-kordofanjskih jezikov (z 1400 jeziki najštevilnejša jezikovna družina na svetu), ki obsega večji del srednje in južne Afrike. Poleg Mende tudi še jezik Krio, kreolski jezik, ki je močno podoben zgodovinskim Gullahu. Krio je sporazumevalni jezik v Sierri Leoni s preko 4 milijoni govorci.
Vprašanje nastanka jezika Gullah ostaja odprto, ali gre za samostojni razvoj v 18. in 19. stoletju na ameriških tleh, ali pa so sužnji že prinesli kreolski jezik s seboj (West African Pidgin English), kajti kreolske različice iz obale Guineje ali Sierre Leone so jeziku Gullah najbolj podobne.
Zanimiv je podatek, da je še v letu 1930 ameriški raziskovalec Dr. Lorenzo Turner izsledil osebo, gospo Amelia Dawley, ki je bila v stanju prepevati afriško žalostinko v afriškem jeziku Mende. To je najdaljše besedilo, ki se je ohranilo v nekem afriškem jeziku v ZDA, obenem neposredna vez s Sierro Leono in suženjsko preteklostjo.
Primer Gullah jezika
Da' duh big big dog -- "That is big big dog"
big big – primer za značilno afriško podvajanje
sreda, 2. januar 2008
Ce àno in comun il furlan e la lenghe dal popul Maya? / Kaj imata skupnega furlanščina in jezik ljudstva Majov?
Tal coniuntîf presint di „vê“, „jessi“, „lâ“ si cjate un element „-di-„ “vedi, vedin, sedi, sedin, vadi, ledi” o almancul si cjate il dentâl „d“.
Daspò la mari latine cul coniuntîf presint di ESSE “sim, sis, sit” > o vin tal francês: “que je sois ", "que tu sois", "qu'il soit" cu la diftongazion de vocâl toniche tant che tal furlan posso > pues, mortu- > muart e.v.i.
Alore dal latin popolâr “sìt” > francês “soit” (cu la dentâl -t sparide)
E par furlan?
latin SIM SIS SIT > furlan SEDI SEDIS SEDI
alore
il -d- al diven dal lat. “sì-t”
No vuei fâ chi une analisi profonde, si trate plui di une azion spontanie, disìn lassaitmi dî alc ce che mi ven iniment rivuardant l’„elementut“ -d-. Lu dîs parcè che o ai cjatât il gust di chest elementut fûr des regulis o miôr scjampât fûr des gramatichis e normis.
Mi pâr che i furlans a doprin chest „elementut“ in mût regolâr e vulintîr par ducj i paradigmis verbâi tant che se al fos o se si tratàs di un sufìs par marcjâ il coniuntîf.
dait un cuc achì:
fevelâ → feveledi, tirâ > tiredi, cjalâ > cjaledi, cjapâ > cjapedi (Lu ai cjapât sù prime che lu cjapedi sù cualchidun altri.)
cjoli → cjoledi, viodi > viodedi, tignî > tignedi
vignî → vignedi (La sotanance sot Vignesie a fasè in mût che il furlan al vignedi pôc doprât..)
o
al puedi > al podedi, podedin ev.i. ; p.e. o speri che si podedi lei
al fasi > al fasedi; p.e. Che il libri al fasedi part des Sacris Scrituris al è confermât dal fat
al disi > al disedi
p.e. gjavât fûr de Vichipedie: “No mi samee cumò une vôs che disedi alc di util”
o “sedi che al disi di sì sedi che al disi di no“
interessant al sarès ancje cheste variant:
“sedi che al disedi di sì sedi che al disedi di no”
“sedi che al ledi sedi che nol ledi”
Chest sufìs mi pâr che nol sedi -D-, ma invezit al sedi -ED-.
fevel-/ cjol-, cjal-, pod- (cence la vocâl tematiche) + ED + coniunt.: i is i in is in
fevel + ed + i > feveledi
cjol + ed + i > cjoledi
cjal + ed + i > cjaledi
pod + ed + i > podedi
PL1/ PL3 pod + ed + in > podedin
Dut chest al somee un tic al sisteme cognossût intes lenghis aglutinativis tant che p.e.
il turc, la gran part des lenghis indianis de Americhe dal Nord, la lenghe dai Maya, suahili, mongolic, e ancje la nestre (lenghe doprade ancje in Slovenie) la lenghe ongjare.
Tal ongjarês dulà che o vin p.e. il sufìs condizionâl -NE- (/ -NA-)
p.e. il verp “menni“ “lâ“
SG1 mennék < men-NE-e-k »o larès«
SG2 mennél < men-NE-e-l “tu laressis”
SG3 menne < men-NE “al larès”
PL1 mennénk < men-NE-e-nk “o laressin”
PL2 mennétek < men-NE-e-tek “o laressis”
PL3 mennének
La mê domande e sarès, (o doprant il sufìs ongjâr NE:
Az a kérdésem lenne (=e sarès) < len-NE (tant che men-NE); kérdésEM = MÊ domande
lu sai che secont la gramatiche uficiâl chest sufìs nol ven doprât, ma mi interessarès fin a chel pont a vegnin dopradis i coniuntîfs tip(o): feveledi, cjoledi, cjaledi..?
Cjatarano puest ancje te gramatiche uficiâl?
Kaj imata skupnega furlanščina in jezik ljudstva Majov?
V veznem naklonu furlanskih besed „vê“ =imeti, „jessi“=biti, „lâ“=iti se nahaja neka prvina „-di-„ vezni naklon je: „vedi, vedin, sedi, sedin, vadi, ledi..“ ali vsi vsaj kažejo zobnik „d“.
Če vprašamo latinsko mater, kjer imamo vezni naklon za glagol ESSE=biti v ednini: “sim, sis, sit” > v francoščini se to nadaljuje kot: “que je sois " (da sem) "que tu sois" (da si) ; "qu'il soit" (da je) z udvoglašenjem naglasnega samoglasnika.
Udvoglašenje naglasnega samoglasnika se je dogajalo tudi pogosto v zgodovini furlanskega jezika:
latinsko „posso”= “morem” > furl. pues
latinsko “mortu-“=”mrtev” > furl. muart
itd.
Torej iz poznolatinske „sìt” > francosko “soit”
Kaj pa po furlansko?
latinsko edn. vezni naklon od essere ‘biti’: sim, sis, sit
>
furlansko: sedi, sedis, sedi
torej
zobnik -d- pride iz izglasnega –t, prim. lat. sì-t
Nimam namena zganjati neko znanost okoli tega, samo razmišljam (površno) o tej prvini -d-.
Zakaj?
Zato, ker se je ravno ta, vsaj v „neuradnem“ jeziku precej razširila.
Imam celo občutek, da Furlani to prvino že uporabljajo čisto redovito pri vseh glagolih, in to čisto brez izjeme, čeprav uradna slovnica seveda tega ne dovoljuje in priznava.
Izgleda, da je ta element postal že pripona, ki označuje vezni nakon.
poglejmo:
fevelâ ’govoriti’ → feveledi ’da govori’,
tirâ ‘vleči’ > tiredi ‘da vleče’
cjalâ ‘gledati’ > cjaledi ‘da gleda’
cjapâ ‘vzeti’ > cjapedi ‘da vzame’
cjoli ’pobrati’→ cjoledi ’da pobere’,
viodi ‘videti’ > viodedi ‘da vidi’
tignî ‘držati’ > tignedi ’da drži’
vignî ‘priti’ → vignedi ’da pride’
ali
al puedi > al podedi ‚da more’, podedin ‚da moremo’ ev.i. ;
npr. o speri che si podedi lei ‚upam, da se lahko prebere (= da je čitljivo)’
al fasi > al fasedi ‘da napravi’
al disi > al disedi ‘da pravi’
Zdi se mi, da ne gre za -D-, temveč za pripono -ED-.
fevel-/ cjol-, cjal-, pod- (glagolska osnova) + ED + obrazila za vezni naklon: i is i in is in
fevel + ed + i > feveledi
cjol + ed + i > cjoledi
cjal + ed + i > cjaledi
pod + ed + i > podedi
PL1/ PL3 pod + ed + in > podedin
Ta pripona ED me spominja na način tvorbe, ki ga poznamo iz aglutinacijskih jezikov.
V aglutinacijskih jezikih se na besedno osnovo prilepijo številna obrazila, bistvo je, da se ta obrazila ali pripone v nespremenjeni obliki prilepijo ali pritaknejo na osnovo.
Eden najlepših primerov je turščina, mnogo indijanskih jezikov v Severni Ameriki, npr. jezik ljudstva Majov, afriški jezik svahili, mongolščina, aglutinacijska pa je tudi nenazadnje naša soseda madžarščina.
V madžarščini imamo npr. pripono za pogojnik -NE- (/ -NA-), NE se prilepi na deblo:
npr. glagol “menni“ =“iti“
SG1 mennék < men-NE-e-k »(jaz) bi šel«
SG2 mennél < men-NE-e-l “(ti) bi šel”
SG3 menne < men-NE “(on, ona, ono) bi šel/šla/šlo”
PL1 mennénk < men-NE-e-nk “(mi) bi šli”
PL2 mennétek < men-NE-e-tek “(vi) bi šli”
PL3 mennének
Moje vprašanje bi bilo,
(ali uporabljajoč zgoraj omenjeno madžarsko pripono NE: Az a kérdésem lenne < len-NE (kot zgoraj men-NE); kérdésEM = MOJE vprašanje)
glede na to, da uradna furlanska slovnica te pripone ne rabi, do katere mere se dejansko že rabijo oblike kot »feveledi, cjoledi, cjaledi..« in bodo le-te uvedene tudi v uradno slovnico?
Daspò la mari latine cul coniuntîf presint di ESSE “sim, sis, sit” > o vin tal francês: “que je sois ", "que tu sois", "qu'il soit" cu la diftongazion de vocâl toniche tant che tal furlan posso > pues, mortu- > muart e.v.i.
Alore dal latin popolâr “sìt” > francês “soit” (cu la dentâl -t sparide)
E par furlan?
latin SIM SIS SIT > furlan SEDI SEDIS SEDI
alore
il -d- al diven dal lat. “sì-t”
No vuei fâ chi une analisi profonde, si trate plui di une azion spontanie, disìn lassaitmi dî alc ce che mi ven iniment rivuardant l’„elementut“ -d-. Lu dîs parcè che o ai cjatât il gust di chest elementut fûr des regulis o miôr scjampât fûr des gramatichis e normis.
Mi pâr che i furlans a doprin chest „elementut“ in mût regolâr e vulintîr par ducj i paradigmis verbâi tant che se al fos o se si tratàs di un sufìs par marcjâ il coniuntîf.
dait un cuc achì:
fevelâ → feveledi, tirâ > tiredi, cjalâ > cjaledi, cjapâ > cjapedi (Lu ai cjapât sù prime che lu cjapedi sù cualchidun altri.)
cjoli → cjoledi, viodi > viodedi, tignî > tignedi
vignî → vignedi (La sotanance sot Vignesie a fasè in mût che il furlan al vignedi pôc doprât..)
o
al puedi > al podedi, podedin ev.i. ; p.e. o speri che si podedi lei
al fasi > al fasedi; p.e. Che il libri al fasedi part des Sacris Scrituris al è confermât dal fat
al disi > al disedi
p.e. gjavât fûr de Vichipedie: “No mi samee cumò une vôs che disedi alc di util”
o “sedi che al disi di sì sedi che al disi di no“
interessant al sarès ancje cheste variant:
“sedi che al disedi di sì sedi che al disedi di no”
“sedi che al ledi sedi che nol ledi”
Chest sufìs mi pâr che nol sedi -D-, ma invezit al sedi -ED-.
fevel-/ cjol-, cjal-, pod- (cence la vocâl tematiche) + ED + coniunt.: i is i in is in
fevel + ed + i > feveledi
cjol + ed + i > cjoledi
cjal + ed + i > cjaledi
pod + ed + i > podedi
PL1/ PL3 pod + ed + in > podedin
Dut chest al somee un tic al sisteme cognossût intes lenghis aglutinativis tant che p.e.
il turc, la gran part des lenghis indianis de Americhe dal Nord, la lenghe dai Maya, suahili, mongolic, e ancje la nestre (lenghe doprade ancje in Slovenie) la lenghe ongjare.
Tal ongjarês dulà che o vin p.e. il sufìs condizionâl -NE- (/ -NA-)
p.e. il verp “menni“ “lâ“
SG1 mennék < men-NE-e-k »o larès«
SG2 mennél < men-NE-e-l “tu laressis”
SG3 menne < men-NE “al larès”
PL1 mennénk < men-NE-e-nk “o laressin”
PL2 mennétek < men-NE-e-tek “o laressis”
PL3 mennének
La mê domande e sarès, (o doprant il sufìs ongjâr NE:
Az a kérdésem lenne (=e sarès) < len-NE (tant che men-NE); kérdésEM = MÊ domande
lu sai che secont la gramatiche uficiâl chest sufìs nol ven doprât, ma mi interessarès fin a chel pont a vegnin dopradis i coniuntîfs tip(o): feveledi, cjoledi, cjaledi..?
Cjatarano puest ancje te gramatiche uficiâl?
Kaj imata skupnega furlanščina in jezik ljudstva Majov?
V veznem naklonu furlanskih besed „vê“ =imeti, „jessi“=biti, „lâ“=iti se nahaja neka prvina „-di-„ vezni naklon je: „vedi, vedin, sedi, sedin, vadi, ledi..“ ali vsi vsaj kažejo zobnik „d“.
Če vprašamo latinsko mater, kjer imamo vezni naklon za glagol ESSE=biti v ednini: “sim, sis, sit” > v francoščini se to nadaljuje kot: “que je sois " (da sem) "que tu sois" (da si) ; "qu'il soit" (da je) z udvoglašenjem naglasnega samoglasnika.
Udvoglašenje naglasnega samoglasnika se je dogajalo tudi pogosto v zgodovini furlanskega jezika:
latinsko „posso”= “morem” > furl. pues
latinsko “mortu-“=”mrtev” > furl. muart
itd.
Torej iz poznolatinske „sìt” > francosko “soit”
Kaj pa po furlansko?
latinsko edn. vezni naklon od essere ‘biti’: sim, sis, sit
>
furlansko: sedi, sedis, sedi
torej
zobnik -d- pride iz izglasnega –t, prim. lat. sì-t
Nimam namena zganjati neko znanost okoli tega, samo razmišljam (površno) o tej prvini -d-.
Zakaj?
Zato, ker se je ravno ta, vsaj v „neuradnem“ jeziku precej razširila.
Imam celo občutek, da Furlani to prvino že uporabljajo čisto redovito pri vseh glagolih, in to čisto brez izjeme, čeprav uradna slovnica seveda tega ne dovoljuje in priznava.
Izgleda, da je ta element postal že pripona, ki označuje vezni nakon.
poglejmo:
fevelâ ’govoriti’ → feveledi ’da govori’,
tirâ ‘vleči’ > tiredi ‘da vleče’
cjalâ ‘gledati’ > cjaledi ‘da gleda’
cjapâ ‘vzeti’ > cjapedi ‘da vzame’
cjoli ’pobrati’→ cjoledi ’da pobere’,
viodi ‘videti’ > viodedi ‘da vidi’
tignî ‘držati’ > tignedi ’da drži’
vignî ‘priti’ → vignedi ’da pride’
ali
al puedi > al podedi ‚da more’, podedin ‚da moremo’ ev.i. ;
npr. o speri che si podedi lei ‚upam, da se lahko prebere (= da je čitljivo)’
al fasi > al fasedi ‘da napravi’
al disi > al disedi ‘da pravi’
Zdi se mi, da ne gre za -D-, temveč za pripono -ED-.
fevel-/ cjol-, cjal-, pod- (glagolska osnova) + ED + obrazila za vezni naklon: i is i in is in
fevel + ed + i > feveledi
cjol + ed + i > cjoledi
cjal + ed + i > cjaledi
pod + ed + i > podedi
PL1/ PL3 pod + ed + in > podedin
Ta pripona ED me spominja na način tvorbe, ki ga poznamo iz aglutinacijskih jezikov.
V aglutinacijskih jezikih se na besedno osnovo prilepijo številna obrazila, bistvo je, da se ta obrazila ali pripone v nespremenjeni obliki prilepijo ali pritaknejo na osnovo.
Eden najlepših primerov je turščina, mnogo indijanskih jezikov v Severni Ameriki, npr. jezik ljudstva Majov, afriški jezik svahili, mongolščina, aglutinacijska pa je tudi nenazadnje naša soseda madžarščina.
V madžarščini imamo npr. pripono za pogojnik -NE- (/ -NA-), NE se prilepi na deblo:
npr. glagol “menni“ =“iti“
SG1 mennék < men-NE-e-k »(jaz) bi šel«
SG2 mennél < men-NE-e-l “(ti) bi šel”
SG3 menne < men-NE “(on, ona, ono) bi šel/šla/šlo”
PL1 mennénk < men-NE-e-nk “(mi) bi šli”
PL2 mennétek < men-NE-e-tek “(vi) bi šli”
PL3 mennének
Moje vprašanje bi bilo,
(ali uporabljajoč zgoraj omenjeno madžarsko pripono NE: Az a kérdésem lenne < len-NE (kot zgoraj men-NE); kérdésEM = MOJE vprašanje)
glede na to, da uradna furlanska slovnica te pripone ne rabi, do katere mere se dejansko že rabijo oblike kot »feveledi, cjoledi, cjaledi..« in bodo le-te uvedene tudi v uradno slovnico?
sobota, 18. avgust 2007
Prekmurski
cartel bilengâl sloven / ongjarês
Il17 di Avost e je la fieste nazionâl slovene che e ricuarde il fat che 17.8.1919 il Prekmurje (par furlan al di là de aghe Mure) al fo assegnât al Ream SHS (par sloven: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev o par furlan il ream dai serps, cravuats e slovens) che al deventà plui tart cul 3.10.1929 il Ream di Jugoslavie.
I 900 agns sot de Ongjarie a àn lassât olmis, i slovens o i "Prekmurci" di al di là de aghe a doprin la lôr lenghe, un lengaç cuntun vocalisim influençât dal ongjarês, tant che i ongjarês a cognossin lis vocâls ü e ö, p.e. dünoti ’bati’, vöni ’fûr’, e cun plui di mil peraulis di divignince ongjarese:
p.e.
čunta ’vuès’ < ongj. csont
gezero 'mil' < ongj. ezer
labda ’bale’ < ongj. labda
labuška ’cit, pignate’ < ongj. lábos
lakat ’sieradure’ < ongj. lakat
legvar 'confeture’ < ongj. lekvár
pincejr ’ camarîr, chelar’ < ongj. pincér
o calcs semantics e sintatics dal ongjarês, p.e.
ongj. rá jönni > gor priti 'cjapâ sù, aciertâ'; ongj rá 'su, sù' = gor + jönni ’rivâ’ = priti
Ma il lengaç al à conservât (tant che il rosean) peraulis arcaichis slovenis, che tal rest dal teritori sloven no lis cognossin plui.
p.e. gučati < dal verp arcaic 'golčati', "fevelâ",
cul svilup ol > u: golčati > gounčati > gučati tant che p.e.: dugo 'a dilunc, dopomai' < dolgo
la coniunzion »no« (< ino) 'e'
il lengaç al à conservât ancje il duâl tal feminin, e te flession verbâl –ve:
midve delave '(dôs feminis) o lavorìn'
In Prekmurje ducj a doprin la lôr lenghe mari ancje te vite uficiâl, però la lenghe no je deventade une lenghe uficiâl.
Il furlan al è une lenghe literarie e lenghe uficiâl, ma il furlan no lu doprin masse.
Il prekmurski nol è uficiâl, ma la int lu dopre.
17. avgust je slovenski praznik v spomin na priključitev Prekmurja 17.8.1919 kraljevini SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev), kasneje 3. oktobra 1929 preimenovana v kraljevino Jugoslavijo.
900 let življenja znotraj madžarske države je pustilo sledove, Prekmurci uporabljajo svoj jezik, vokalizem s svojimi üji, öji (npr. dünoti ’udariti’, vöni ’zunaj’) spominja na madžarski, več kot tisoč besed je prevzetih neposredno iz madžarščine,
npr.
čunta ’kost’ < madž. csont
gezero 'tisoč' < madž. ezer
labda ’žoga’ < madž. labda
labuška ’lonec’ < madž. lábos
lakat ’ključavnica’ < madž. lakat
legvar 'marmelada' < madž. lekvár
pincejr ’natakar’ < madž. pincér
mnogo je tudi kalka (prevedenega po vzorcu) iz madžarščine:
madž. rá jönni > gor priti 'ugotoviti'
madž. rá = gor + jönni = priti
Jezik je, predvsem zaradi svoje obrobne lege podobno kot rezijanščina, koroška narečja, ohranil mnogo starega, kar je drugod šlo v pozabo npr.
npr. gučati < iz starejšega golčati ’govoriti', z razvojem ol > u: golčati > gounčati > gučati kot npr. dugo < dolgo.
veznik no (stprekm. ino) 'in'
dobro je ohranjena dvojina v ženski sklanjatvi,
in pri glagolu ženski spol stara končnica –ve: midve delave, midve razturave, te razlagave ka delave..
Furlanščina je književni in uradni jezik, "skrivnost" Furlanov je, da ga (kaj dosti) ne rabijo.
Prekmurski ni uradni (samo v protestantski cerkvi), toda narod ga pridno rabi.
četrtek, 9. avgust 2007
De bersntoler sproch
Propit secjât de sglonfe de vite „monosatelitâr”, îr l’altri o vevi decidût di zirâ la antene satelitâr (par furlan forsit „plat satelitâr”??), par prin su hotbird par vê i programs slovens, ancje scoltâ la radio digjitâl slovene, ongjare, dai paîs de ex YU (p.e. YU Planet Beč – par chei di Viene) e ve ca ancje la Radio Rumantsch par romanç, ma ancje i programs regjonâi talians, però o cîr dibant alc par furlan - no cjati nuie (?), invezit par câs une trasmission de comunitât gjermanofone mochene dal Trentin.
Ise la lenghe mochene „De bersntoler sproch” une lenghe o un dialet?
Istorichementri e etimologjichementri un dialet bavarês di sigûr, ma rivuardant la comprensibilitât mutuâl o disarès che e je une lenghe tant che il furlan. In ogni câs, ancje se o feveli il todesc di frut (la varietât di Berlin) cheste „sproch” no le capìs, ergo: il mochen al è une lenghe par so cont, però cence esercit e marine.
Zares sit in naveličan „enosatelitskega” življenja”, sem predvčerajšnjem končno lahko obrnil satelitski krožnik na hotbird, kjer so Slovenci pa ostala YU (npr. YU Planet Beč – za Dunajčane), Madžari, in glej celo Radio Rumantsch (v retoromanščini) in cel kup italijanskih regionalcev. Furlanskega nisem našel nič, ampak po naključju tv oddajo staronemškogermanske manjšine iz „Bersntol”-a (blizu Tridenta / Trento).
Je fersentalski jezik „De bersntoler sproch” jezik ali narečje?
Zgodovinsko in etimološko je zagotovo bavarsko narečje, glede na medsebojno razumljivost bi rekel, da je neodvisni jezik. Jaz vsaj, ki govori nemško že od malega (berlinsko različico), to „sproch” ne razumem, ergo: mokenski ali fersentalski jezik ali bersntolščino lahko mirno duše štejemo za jezik, jezik brez vojske in mornarice.
četrtek, 5. julij 2007
Trieste qytet ilir? alb. qytet < civitas > furl. citât
Agns indaûr, inmò denant des ultimis inutilis vueris balcanichis, de crisi cossovare, o ai vût a Lubiane la oportunitât di frecuentâ lis oris tignudis dal professôr Rexhep Ismajli, un grant albanolic e politic cossovâr, di jeri e di vuê.
O fevelavin de leterature, de nassite e de formazion de lenghe albanese, de lenghe normalizade, de problemis de normalizazion che a son une vore atuâl ancje ai timps di vuê in Friûl.
Ancje li si doprave un smaneç di grafiis, sore dut dôs variants, il gêc e il tosc. Graziis a la fuarte identitât e cussience di identitât albanese, a rivavin di salvâ la lenghe, cuintri il mâr di influencis slavis, greghis, turchis, talianis..ancje se a fasevin part a religjons diviersis, a jerin ortodos, catolics e musulmans.
L innomenât professôr nus spiegave cu la sô autoritât di studiôs apassionât la sô teorie dal svilup storic de lenghe albanese, la teorie dai lenghiscj e storics albanês, specialmentri ce che al rivuart i leams cu la penisule balcaniche e la cussiclamade cuestion iliriche.
Vuê mi è vignût iniment la sô spiegazion dal non antic "Tergeste" de citât Triest:
Secont lui “Tergeste” al diven dal iliric (albanês) “treg” 'marcjât, place' + sufìs ide. *sthā ‘stâ’ ancje cf. p.e. il non antic «Ladesta, Ladeston » de isule Lagoste (par crauat « Lastovo”) .
I slovens a berlavin, vuê inmò une part de tifoserie di balon slovene "Trst je naš".
I furlans a disin "Triest al jere furlan".
I talians a disin "Trieste è Italia" (almancul cuant che al jere tornât sot la Italie tal 1954).
I todesc a disin (disevin) "Triest ist deutsch".
I austriacs e ongjarês: "Triest/ Trieszt e jere une citât austroongjarese."
E i albanês ce disino?
Ilirski Trst
Pred leti, še pred zadnjimi balkanskimi vojnami, kosovko krizo, sem imel priložnost v Ljubljani obiskovati predavanja slavnega albanologa in politika profesorja Rexhepa Ismajlija.
Vrtelo se je okoli knjiženosti, nastanka albanskega jezika, težavah pri nastanku knjižnega jezika, težave, ki so trenutno aktualne v Furlaniji,
kajti tudi Albanci so tedaj uporabljali (kot v 19. stoletju tudi Slovenci) cel kup različnih pisav, predvsem pa dve različici gegovsko (sever) in toskovsko (jug).
Zahvaljujoč se močni identiteti in zavesti, so Albanci uspeli ohraniti svoj jezik, navkljub slovanskim, grškim, turškim, italijanskim vplivom, četudi so bili po veri neenotni, pravoslavne, muslimanske in katoliške.
Znameniti profesor nam je večkrat govoril o svoji teoriji o zgodovinskem razvoju albanščine, ki se ujema z mnenjem albanskih jezikoslovcev in zgodovinarjev, še posebno glede na zgodovinske povezave z balkanskim polotokom in takoimenovano ilirsko vprašanje.
Danes sem se spomnil razlage starodavnega imena mesta Trst "Tergeste".
V prvem delu naj bi se skrivalo albansko "treg" 'trg' + pripona ide. *sthā ‘stâ’, ki se najde v številnih antičnih dalmatinskih krajevnih imenih, npr. "Ladesta, Ladeston" hrvaško otok Lastovo.
Slovenci pravijo (vsaj so pravili) "Trst je naš",
Furlani "Trst je bil furlanski"
Italijani pravijo "Trieste è Italia" (vsaj leta 1954).
Nemci "Triest ist deutsch"
Avstrijci in Madžari: "Triest/ Trieszt je avstroogrsko mesto."
In zdaj še Albanci?
O fevelavin de leterature, de nassite e de formazion de lenghe albanese, de lenghe normalizade, de problemis de normalizazion che a son une vore atuâl ancje ai timps di vuê in Friûl.
Ancje li si doprave un smaneç di grafiis, sore dut dôs variants, il gêc e il tosc. Graziis a la fuarte identitât e cussience di identitât albanese, a rivavin di salvâ la lenghe, cuintri il mâr di influencis slavis, greghis, turchis, talianis..ancje se a fasevin part a religjons diviersis, a jerin ortodos, catolics e musulmans.
L innomenât professôr nus spiegave cu la sô autoritât di studiôs apassionât la sô teorie dal svilup storic de lenghe albanese, la teorie dai lenghiscj e storics albanês, specialmentri ce che al rivuart i leams cu la penisule balcaniche e la cussiclamade cuestion iliriche.
Vuê mi è vignût iniment la sô spiegazion dal non antic "Tergeste" de citât Triest:
Secont lui “Tergeste” al diven dal iliric (albanês) “treg” 'marcjât, place' + sufìs ide. *sthā ‘stâ’ ancje cf. p.e. il non antic «Ladesta, Ladeston » de isule Lagoste (par crauat « Lastovo”) .
I slovens a berlavin, vuê inmò une part de tifoserie di balon slovene "Trst je naš".
I furlans a disin "Triest al jere furlan".
I talians a disin "Trieste è Italia" (almancul cuant che al jere tornât sot la Italie tal 1954).
I todesc a disin (disevin) "Triest ist deutsch".
I austriacs e ongjarês: "Triest/ Trieszt e jere une citât austroongjarese."
E i albanês ce disino?
Ilirski Trst
Pred leti, še pred zadnjimi balkanskimi vojnami, kosovko krizo, sem imel priložnost v Ljubljani obiskovati predavanja slavnega albanologa in politika profesorja Rexhepa Ismajlija.
Vrtelo se je okoli knjiženosti, nastanka albanskega jezika, težavah pri nastanku knjižnega jezika, težave, ki so trenutno aktualne v Furlaniji,
kajti tudi Albanci so tedaj uporabljali (kot v 19. stoletju tudi Slovenci) cel kup različnih pisav, predvsem pa dve različici gegovsko (sever) in toskovsko (jug).
Zahvaljujoč se močni identiteti in zavesti, so Albanci uspeli ohraniti svoj jezik, navkljub slovanskim, grškim, turškim, italijanskim vplivom, četudi so bili po veri neenotni, pravoslavne, muslimanske in katoliške.
Znameniti profesor nam je večkrat govoril o svoji teoriji o zgodovinskem razvoju albanščine, ki se ujema z mnenjem albanskih jezikoslovcev in zgodovinarjev, še posebno glede na zgodovinske povezave z balkanskim polotokom in takoimenovano ilirsko vprašanje.
Danes sem se spomnil razlage starodavnega imena mesta Trst "Tergeste".
V prvem delu naj bi se skrivalo albansko "treg" 'trg' + pripona ide. *sthā ‘stâ’, ki se najde v številnih antičnih dalmatinskih krajevnih imenih, npr. "Ladesta, Ladeston" hrvaško otok Lastovo.
Slovenci pravijo (vsaj so pravili) "Trst je naš",
Furlani "Trst je bil furlanski"
Italijani pravijo "Trieste è Italia" (vsaj leta 1954).
Nemci "Triest ist deutsch"
Avstrijci in Madžari: "Triest/ Trieszt je avstroogrsko mesto."
In zdaj še Albanci?
sobota, 23. junij 2007
...une lenghe artificiâl
Dutis lis lenghis leterariis ancje il talian, todesc, sloven, ongjarês e v.i. a dopravin (simpri) e a doprin neologjisims e archaisims tant che imprescj par difindi la lenghe di influencis forestis.
Di fat i lenghis modernis (almancul in Europe), si pues dîlu, a son dutis lenghis inteletuâls, artificiâls - ancje il talian e il sloven.
Parcè no dâ al furlan chel istès dirit di jessi une lenghe leterarie ven a dî inteletuâl e artificiâl?
Se lis lenghis no doprassin chest mieç impuartant (ancje se al semee di jessi artificiôs e pôc naturâl), o varessin vuê in Europe largjis areis di „dialect continuum” o par furlan (neologjisim?) un continuum dialetâl, une rêt di dialets, o varessin un lengaç miscliç, p.e.
di Clanfurt fin a Sofie un miscliç sud-sclâf (jugoslâf).
Chei che no vuelin dâ la impuartance, significance, che no àn a cjâr il patrimoni culturâl indipendent, a disin in mût pragmatic che la lôr lenghe e sedi dome une fevelade dome un mieç di comunicazion e nuie altri e cussì no ur impuarte une gazete dal insegnament tes scuelis, di imparâ e elaborâ une lenghe standard, leterarie.
Chei a cjapin la lenghe furlane par une fevelade locâl, un mût di fevelâ, chel istès al sucêt in Carintie o Val Cjanâl o in Resie, dulà une part de minorance slovene no vûl vê nuie ce fâ cun la lenghe slovene standard.
Agns indaûr cuant che o soi stât in Resie, mi spiegavin che la int di Resie e fevele une specie di dialet rus, in Carintie a son chei che a disin che a fevelin un dialet windisch e no vuelin nancje sintî di une lenghe standard slovene. Il tiermin windisch, cjatât fûr dai fuarcis nazionalistichis todescjis dopo il referendum popolâr dal 1920, lu doprin e lu dopravin par meti dongje un gnûf popul: slovens che no son slovens plui, ma une specie di todescs.
Ancje lis lenghis piçulis tant che il furlan a àn un dirit di vê une so forme standard e di jessi insegnât tes scuelis.
torek, 19. junij 2007
mari – lenghe / materni jezik
Il imprest plui adat pe interazion intime tra la mari e il frut al è la marilenghe, in ogni câs la lenghe fevelade, tal câs dal furlan la varietât locâl dal furlan.
gjavât fûr dal Gjornâl Furlan des Siencis 4. 2003, 97-114
- Neuroimagjins funzionâls e çurviel bilengâl:
“...In particolâr, si à viodût che se un sogjet bilengâl al veve une lesion intal
emisferi di çampe e al diventave afasic, nol jere dit che al ves i stes pro-
blemis in dutis dôs lis lenghis. Se al meiorave nol jere dit che al ves un
recupar paralêl in dutis dôs lis lenghis.
gjavât fûr de Patrie 2002 zenâr:
A cjacarin Franc Fari, neurolenghist, e Tullio De Mauro, lenghist talian
DE SIENCE UN SI' SIGÛR
...
«Une lenghe no je dome un strument esteriôr, un vistît. La lenghe, la nestre prime lenghe, la “Heimsprache”, la marilenghe – e chest al vâl pal plui umil dai dialets come pe lenghe plui cognossude e innomenade – e fâs part dai nestris afiets, des relazions, dal cognossi». «La marilenghe si cjate intai nestris sintiments, intal nestri cuarp prime che intal çurviel. Plui o rindìn fuart intes frutis e intai fruts il plen posses de lôr “Heimsprache”, miôr lôr a impararan la lenghe de scuele, la lenghe uficiâl e chês altris lenghis». Miôr a impararan che a esistin altris lenghis e altris culturis. «No stin a dismenteâsi che savint plui lenghis, cognossint plui culturis — al dîs cun convinzion il professôr Franc Fari — al è une vore plui dificil di jessi raziscj».
materni jezik
Najprimernejše sredstvo za ustvarjanje domače, bližnje vezi med materjo in otrokom je uporaba maternega jezika, v vsakem primeru govorjenega jezika, v primeru furlanščine krajevno narečje, v primeru slovenščine krajevne govorice.
Znani so klinični primeri, ko pride zaradi težke bolezni (možganov) do afazije, v takem primeru se lahko celo zgodi, da kaka večjezična oseba izgubi znanje tujih, kasneje naučenih, jezikov in je v stanju govoriti samo še v prvem maternem jeziku.
gjavât fûr dal Gjornâl Furlan des Siencis 4. 2003, 97-114
- Neuroimagjins funzionâls e çurviel bilengâl:
“...In particolâr, si à viodût che se un sogjet bilengâl al veve une lesion intal
emisferi di çampe e al diventave afasic, nol jere dit che al ves i stes pro-
blemis in dutis dôs lis lenghis. Se al meiorave nol jere dit che al ves un
recupar paralêl in dutis dôs lis lenghis.
gjavât fûr de Patrie 2002 zenâr:
A cjacarin Franc Fari, neurolenghist, e Tullio De Mauro, lenghist talian
DE SIENCE UN SI' SIGÛR
...
«Une lenghe no je dome un strument esteriôr, un vistît. La lenghe, la nestre prime lenghe, la “Heimsprache”, la marilenghe – e chest al vâl pal plui umil dai dialets come pe lenghe plui cognossude e innomenade – e fâs part dai nestris afiets, des relazions, dal cognossi». «La marilenghe si cjate intai nestris sintiments, intal nestri cuarp prime che intal çurviel. Plui o rindìn fuart intes frutis e intai fruts il plen posses de lôr “Heimsprache”, miôr lôr a impararan la lenghe de scuele, la lenghe uficiâl e chês altris lenghis». Miôr a impararan che a esistin altris lenghis e altris culturis. «No stin a dismenteâsi che savint plui lenghis, cognossint plui culturis — al dîs cun convinzion il professôr Franc Fari — al è une vore plui dificil di jessi raziscj».
materni jezik
Najprimernejše sredstvo za ustvarjanje domače, bližnje vezi med materjo in otrokom je uporaba maternega jezika, v vsakem primeru govorjenega jezika, v primeru furlanščine krajevno narečje, v primeru slovenščine krajevne govorice.
Znani so klinični primeri, ko pride zaradi težke bolezni (možganov) do afazije, v takem primeru se lahko celo zgodi, da kaka večjezična oseba izgubi znanje tujih, kasneje naučenih, jezikov in je v stanju govoriti samo še v prvem maternem jeziku.
ponedeljek, 18. junij 2007
furlan tes scuelis / furlanščina v šoli
Par che al intin il dibatit tor dal furlan tes scuelis, jo o riten che
la introduzion dal furlan tes scuelis e tes scuelis maternis, e ancje tes universitâts
e sedi la clâf pe sorevivence de lenghe,
par vie di chest il furlan al varès di jessi obleatori.
Parcè obleatori?
1. Dâ impuartance, rilevance, significance, rispiet ae lenghe e dâ une man a rindile pardabon uficiâl.
2. La alfabetizazion de populazion, che ognidun a puedi lei e scrivi par furlan.
3. Un efiet pusitîf sul svilup de inteligjence dai fruts.
Mari + lenghe
josef marchet - Patrie dal Friûl / zenâr 1951:
"...Insegnâ ai frutins a fevelâ par talian di piçui in sù, par cjase, al vûl dî metiju inte condizion di no savê plui fevelâ furlan e di no podê mai imparâ un talian sopuartabil. E al baste cjalâ i risultâts inte gjenerazion di cumò, che e je vignude sù, massime in citât, cun chescj criteris: la zoventût no sa ni il furlan ni il talian, e alore e fevele un brudiot di lengaç turbit, miscliçât, pastrocjât che al fâs lâ ator sul stomi.
Par altri lis sioris maris di cumò che a tegnin a ments che se la lenghe dai nestris viei e de nestre tiere e va distudantsi, la colpe plui grande e je lôr e de lôr stupidagjine. La lenghe si imparile simpri de mari, plui che no dal pari e par chel si clamile “mari lenghe”: la coruzion des lenghis e je la mostre de coruzion dal çurviel des feminis."
furlanščina v šoli
Kar se tiče govora okoli furlanščine v šoli, sem mnenja, da je uvajanje furlanščine v šole, vrtce, in tudi na univerzo ključnega pomena za preživetje jezika, zato bi morala biti furlanščina obvezni predmet v šoli.
Zakaj obvezni?
1. Dati jeziku pomembnost, vrednoto, pomen, spoštovanje, in dvigati njegovo uradnost.
2. Opismenjenje naroda, da bi vsak znal pisati in brati v furlanščini.
3. Pozitiven učinek na razvoj otrokove inteligence.
la introduzion dal furlan tes scuelis e tes scuelis maternis, e ancje tes universitâts
e sedi la clâf pe sorevivence de lenghe,
par vie di chest il furlan al varès di jessi obleatori.
Parcè obleatori?
1. Dâ impuartance, rilevance, significance, rispiet ae lenghe e dâ une man a rindile pardabon uficiâl.
2. La alfabetizazion de populazion, che ognidun a puedi lei e scrivi par furlan.
3. Un efiet pusitîf sul svilup de inteligjence dai fruts.
Mari + lenghe
josef marchet - Patrie dal Friûl / zenâr 1951:
"...Insegnâ ai frutins a fevelâ par talian di piçui in sù, par cjase, al vûl dî metiju inte condizion di no savê plui fevelâ furlan e di no podê mai imparâ un talian sopuartabil. E al baste cjalâ i risultâts inte gjenerazion di cumò, che e je vignude sù, massime in citât, cun chescj criteris: la zoventût no sa ni il furlan ni il talian, e alore e fevele un brudiot di lengaç turbit, miscliçât, pastrocjât che al fâs lâ ator sul stomi.
Par altri lis sioris maris di cumò che a tegnin a ments che se la lenghe dai nestris viei e de nestre tiere e va distudantsi, la colpe plui grande e je lôr e de lôr stupidagjine. La lenghe si imparile simpri de mari, plui che no dal pari e par chel si clamile “mari lenghe”: la coruzion des lenghis e je la mostre de coruzion dal çurviel des feminis."
furlanščina v šoli
Kar se tiče govora okoli furlanščine v šoli, sem mnenja, da je uvajanje furlanščine v šole, vrtce, in tudi na univerzo ključnega pomena za preživetje jezika, zato bi morala biti furlanščina obvezni predmet v šoli.
Zakaj obvezni?
1. Dati jeziku pomembnost, vrednoto, pomen, spoštovanje, in dvigati njegovo uradnost.
2. Opismenjenje naroda, da bi vsak znal pisati in brati v furlanščini.
3. Pozitiven učinek na razvoj otrokove inteligence.
sreda, 13. junij 2007
sobota, 9. junij 2007
ΩΡΑ ΕΚΤΗ
ve ca la version origjinâl greche:
ΗΝ ΔΕ ΕΚΕΙ ΠΗΓΗ ΤΟΥ ΙΑΚΩΒ Ο ΟΥΝ ΙΗΣΟΥΣ ΚΕΚΟΠΙΑΚΩΣ ΕΚ ΤΗΣ ΟΔΟΙΠΟΡΙΑΣ ΕΚΑΘΕΖΕΤΟ ΟΥΤΩΣ ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ ΩΡΑ ΗΝ ΩΣ ΕΚΤΗ
la peraule ΕΚΤΗ (o έκτη) e vûl dî par latin SEXTA par furlan SESTE
e ΩΡΑ ΕΚΤΗ par latin SEXTA HORA
interessant ancje: dongje il poç par Vulgata: super fontem e ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ. (?)
pozabil sem še na grški izvirnik:
ΗΝ ΔΕ ΕΚΕΙ ΠΗΓΗ ΤΟΥ ΙΑΚΩΒ Ο ΟΥΝ ΙΗΣΟΥΣ ΚΕΚΟΠΙΑΚΩΣ ΕΚ ΤΗΣ ΟΔΟΙΠΟΡΙΑΣ ΕΚΑΘΕΖΕΤΟ ΟΥΤΩΣ ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ ΩΡΑ ΗΝ ΩΣ ΕΚΤΗ
beseda ΕΚΤΗ (έκτη) pomeni po latinsko SEXTA "šesta"
in
ΩΡΑ ΕΚΤΗ pa po latinsko SEXTA HORA
ΗΝ ΔΕ ΕΚΕΙ ΠΗΓΗ ΤΟΥ ΙΑΚΩΒ Ο ΟΥΝ ΙΗΣΟΥΣ ΚΕΚΟΠΙΑΚΩΣ ΕΚ ΤΗΣ ΟΔΟΙΠΟΡΙΑΣ ΕΚΑΘΕΖΕΤΟ ΟΥΤΩΣ ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ ΩΡΑ ΗΝ ΩΣ ΕΚΤΗ
la peraule ΕΚΤΗ (o έκτη) e vûl dî par latin SEXTA par furlan SESTE
e ΩΡΑ ΕΚΤΗ par latin SEXTA HORA
interessant ancje: dongje il poç par Vulgata: super fontem e ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ. (?)
pozabil sem še na grški izvirnik:
ΗΝ ΔΕ ΕΚΕΙ ΠΗΓΗ ΤΟΥ ΙΑΚΩΒ Ο ΟΥΝ ΙΗΣΟΥΣ ΚΕΚΟΠΙΑΚΩΣ ΕΚ ΤΗΣ ΟΔΟΙΠΟΡΙΑΣ ΕΚΑΘΕΖΕΤΟ ΟΥΤΩΣ ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ ΩΡΑ ΗΝ ΩΣ ΕΚΤΗ
beseda ΕΚΤΗ (έκτη) pomeni po latinsko SEXTA "šesta"
in
ΩΡΑ ΕΚΤΗ pa po latinsko SEXTA HORA
SIESTA (Secundum Iohannem 4, 6)
In te Biblia Sacra Vulgata (IV. sec/ V. sec) si lei:
Iesus ergo fatigatus ex itinere sedebat sic super fontem hora erat quasi sexta
A ce ore „sedebat“ „Iesus“?
hora sexta !
Cussì si lei par „hora sexta“ = inglês „sixth hour“
Par sloven “šesta ura“ :
(Dalmatin 1584) Kadar je vshe Iesus truden bil od hojenja, je ſedil taku k'ſtudenzu: Inu je bilu okuli ſheſte ure.
(Chráskov prevod 1914) Jezus torej, truden od pota, kakor je bil, sede k studencu. Bilo je okoli šeste ure.
(Ekumenska izdaja 1974) Ker je bil Jezus od pota utrujen, je pri studencu kar sédel; bilo je okoli šeste ure.
(SSP3 2002) Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.
Par crauat “šesta ura“
Hrvatska Biblija (KS) Isus je umoran od puta sjedio na zdencu. Bila je otprilike šesta ura.
Te Biblie di Lutar (1545):
Da nun Jesus müde war von der Reise, setzte er sich also auf den Brunnen; und es war um die sechste Stunde.
par rumen:
Biblia Cornilescu (1921; 2002) Isus, ostenit de călătorie, şedea lângă fântână. Era cam pe la ceasul al şaselea.
King James version 1611:
Jesus therefore, being wearied with his journey, sat thus on the well: and it was about the sixth hour.
RUS 1876:
Иисус, утрудившись от пути, сел у колодезя. Было около шестого часа.
Però a mi mi semee miôr la soluzion „hora sexta“ = inglês: noon, parce che „hora sexta“ e significhe „noon“=misdì
Soluzions „noon“:
Par furlan (Voltât di pre Checo prof. Placerean)
Cussì Jesù, strac pal viaç, al jere sentât dongje il poç: al jere tor misdì. (Zn 4, 6)
(GNB 1992) ..and Jesus, tired out by the trip, sat down by the well. It was about noon.
Catalan (BCI Bíblia Catalana Interconfessional) Jesús, cansat de caminar, s'assegué allí a la vora del pou. Era cap al migdia.
Basc (EAB 2004): Han zegoen Jakoben putzua delakoa. Jesus, bideaz nekaturik, putzu-ertzean eseri zen. Eguerdi ingurua zen.
neerlandês NBV 2004: Jezus was vermoeid van de reis en ging bij de bron zitten; het was rond het middaguur.
In fin dai fins:
La peraule spagnule SIESTA e diven de peraule latine SEXTA HORA.
V Vulgati-Biblia Sacra Vulgata (IV. sec/ V. sec) beremo:
Iesus ergo fatigatus ex itinere sedebat sic super fontem hora erat quasi sexta
Ob kateri uri je sedel „sedebat“ „Iesus“?
hora sexta ! (dobesedno: ura šesta)
Tako so prevedli latinsko „hora sexta“ dobesedno z "šesta ura"
Npr. po slovensko “šesta ura“ :
(Dalmatin 1584) Kadar je vshe Iesus truden bil od hojenja, je ſedil taku k'ſtudenzu: Inu je bilu okuli ſheſte ure.
(Chráskov prevod 1914) Jezus torej, truden od pota, kakor je bil, sede k studencu. Bilo je okoli šeste ure.
(Ekumenska izdaja 1974) Ker je bil Jezus od pota utrujen, je pri studencu kar sédel; bilo je okoli šeste ure.
(SSP3 2002) Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.
hrvaško “šesta ura“
Hrvatska Biblija (KS) Isus je umoran od puta sjedio na zdencu. Bila je otprilike šesta ura.
V Bibliji Lutherja (1545):
Da nun Jesus müde war von der Reise, setzte er sich also auf den Brunnen; und es war um die sechste Stunde.
romunsko:
Biblia Cornilescu (1921; 2002) Isus, ostenit de călătorie, şedea lângă fântână. Era cam pe la ceasul al şaselea.
King James version 1611:
Jesus therefore, being wearied with his journey, sat thus on the well: and it was about the sixth hour.
Rusko (RUS 1876):
Иисус, утрудившись от пути, сел у колодезя. Было около шестого часа.
Toda meni se zdi boljša rešitev „hora sexta“ = opoldne, ker je „hora sexta“ pomenila opoldne.
Z „opoldne“ so prevedli:
Po furlansko (prevod prof. Checo Placereana)
Cussì Jesù, strac pal viaç, al jere sentât dongje il poç: al jere tor misdì.
(GNB 1992) ..and Jesus, tired out by the trip, sat down by the well. It was about noon.
katalonsko (BCI Bíblia Catalana Interconfessional) Jesús, cansat de caminar, s'assegué allí a la vora del pou. Era cap al migdia.
Baskovsko (EAB 2004): Han zegoen Jakoben putzua delakoa. Jesus, bideaz nekaturik, putzu-ertzean eseri zen. Eguerdi ingurua zen.
nizozemsko NBV 2004: Jezus was vermoeid van de reis en ging bij de bron zitten; het was rond het middaguur.
Konec koncev
pride znana španska beseda SIESTA prav iz te obravnavane latinske SEXTA HORA.
nedelja, 3. junij 2007
Il borc di Kluki / vas Kluki
La lenghe latine e je une lenghe muarte, e je lade pôc a pôc e cul timp, no in maniere brutâl,
si è trasformade in diviersis lenghis modernis, feveladis ancjemò vuê, p.e. il furlan.
Altris lenghis a lavin sot il bâr in mût violent. In cierts câs o vin ancjemò testimonis de lôr muart, testimonis che a àn ancjemò cognossût e fevelât cul ultin rapresentant de lenghe denant de sô fin.
Cognossût al è il câs di Tuone Udaina Burbur (par talian: Antonio Udina) che al jere l'ultin che al fevelave il dalmat (dalmatic). La sô lenghe al tirà jù il lenghist talian Matteo Giulio Bartoli tal 1897. Burbur al murì dome un an dopo tal 1898, copât di une mine tereste che e copà ancje la viele lenghe de isule di Velie (Krk).
Un altri câs, mancul cognossût, e il câs dal slovinzi, une lenghe sclave, fevelade in Pomeranie, la regjon a nord est di Berlin.
I ultins fevelants di chest lengaç a viverin cun ogni probabilitât tal borc di Kluki tai contôrs dal lât Lebsko (par polac Jezioro Łebsko, par todesc Lebasee) e tal 1945 a ciririn di scjampâ de Armade Rosse viers il soreli a mont. In cuâl paîs al murì l’ultin fevelant, no lu sa nissun.
Tal 1957 lenghiscj di Varsavie a rivarin adore di ingrumâ tal borc di Kluki inmò 140 peraulis slovinziis. Dome dopo cinc agns tal 1963 a screarin il museu al viert de culture (muarte) slovinzie.
Furlans tignît dûr!
Latinski jezik je mrtev jezik, povozilo ga je kolo časa, počasi, ne na nasilni način,
preoblikoval se je v razne sodobne jezike, ki jih govorijo še danes, npr. furlanščino.
Drugi jeziki niso imeli te sreče in so odšli za vedno na nasilni način.
V nekaterih primerih so to smrt pospremile priče, ki so tudi poznale in govorile z zadnjimi
predstavniki jezika, ki je stal pred svojim dokončnim izginotenjem.
Poznan je primer Tuone Udaine Burbur (po italijansko: Antonio Udina), ki je bil zadnji govorec starega romanskega dalmatinskega jezika (ali staro dalmatskega). Njegov jezik je zapisal italijanski jezikoslovec Matteo Giulio Bartoli v letu 1897. Protipehotna zemeljska mina je bila samo eno leto kasneje leta 1898 usodna za Burburja in je obenem izbrisala za vedno stari jezik, ki se je še govoril na otoku Krk.
Drugi primer, manj znani, je primer slovinščine, slovanskega jezika, ki se je govoril v Pomorju (ali Pomeraniji, polsko Pomorze, nemško Pommern) na širšem območju severnovzhodno od Berlina.
Zadnji govorci tega jezika so živeli najverjetneje v vasi Kluki v bližini Lebskega jezera (polsko Jezioro Łebsko, nemško Lebasee). V letu 1945 so ti poskušali bežati pred Rdečo Armado in pred novo polsko oblastjo proti zahodu. V katerem kraju je umrl zadnji govorec in z njim vred še jezik, nihče ne ve. Leta 1957 je varšavskim jezikoslovcem v vasi Kluki uspelo še nabrati 140 slovinskih besed. Samo pet let kasneje leta 1963 so polske oblasti ustanovili muzej na prostem o slovinski kulturi.
Vztrajajte Furlani pri svojem jeziku!
si è trasformade in diviersis lenghis modernis, feveladis ancjemò vuê, p.e. il furlan.
Altris lenghis a lavin sot il bâr in mût violent. In cierts câs o vin ancjemò testimonis de lôr muart, testimonis che a àn ancjemò cognossût e fevelât cul ultin rapresentant de lenghe denant de sô fin.
Cognossût al è il câs di Tuone Udaina Burbur (par talian: Antonio Udina) che al jere l'ultin che al fevelave il dalmat (dalmatic). La sô lenghe al tirà jù il lenghist talian Matteo Giulio Bartoli tal 1897. Burbur al murì dome un an dopo tal 1898, copât di une mine tereste che e copà ancje la viele lenghe de isule di Velie (Krk).
Un altri câs, mancul cognossût, e il câs dal slovinzi, une lenghe sclave, fevelade in Pomeranie, la regjon a nord est di Berlin.
I ultins fevelants di chest lengaç a viverin cun ogni probabilitât tal borc di Kluki tai contôrs dal lât Lebsko (par polac Jezioro Łebsko, par todesc Lebasee) e tal 1945 a ciririn di scjampâ de Armade Rosse viers il soreli a mont. In cuâl paîs al murì l’ultin fevelant, no lu sa nissun.
Tal 1957 lenghiscj di Varsavie a rivarin adore di ingrumâ tal borc di Kluki inmò 140 peraulis slovinziis. Dome dopo cinc agns tal 1963 a screarin il museu al viert de culture (muarte) slovinzie.
Furlans tignît dûr!
Latinski jezik je mrtev jezik, povozilo ga je kolo časa, počasi, ne na nasilni način,
preoblikoval se je v razne sodobne jezike, ki jih govorijo še danes, npr. furlanščino.
Drugi jeziki niso imeli te sreče in so odšli za vedno na nasilni način.
V nekaterih primerih so to smrt pospremile priče, ki so tudi poznale in govorile z zadnjimi
predstavniki jezika, ki je stal pred svojim dokončnim izginotenjem.
Poznan je primer Tuone Udaine Burbur (po italijansko: Antonio Udina), ki je bil zadnji govorec starega romanskega dalmatinskega jezika (ali staro dalmatskega). Njegov jezik je zapisal italijanski jezikoslovec Matteo Giulio Bartoli v letu 1897. Protipehotna zemeljska mina je bila samo eno leto kasneje leta 1898 usodna za Burburja in je obenem izbrisala za vedno stari jezik, ki se je še govoril na otoku Krk.
Drugi primer, manj znani, je primer slovinščine, slovanskega jezika, ki se je govoril v Pomorju (ali Pomeraniji, polsko Pomorze, nemško Pommern) na širšem območju severnovzhodno od Berlina.
Zadnji govorci tega jezika so živeli najverjetneje v vasi Kluki v bližini Lebskega jezera (polsko Jezioro Łebsko, nemško Lebasee). V letu 1945 so ti poskušali bežati pred Rdečo Armado in pred novo polsko oblastjo proti zahodu. V katerem kraju je umrl zadnji govorec in z njim vred še jezik, nihče ne ve. Leta 1957 je varšavskim jezikoslovcem v vasi Kluki uspelo še nabrati 140 slovinskih besed. Samo pet let kasneje leta 1963 so polske oblasti ustanovili muzej na prostem o slovinski kulturi.
Vztrajajte Furlani pri svojem jeziku!
torek, 29. maj 2007
furlaniscj / furlanisti
Par dî la veretât o ai cirît di imparâ tantis lenghis, muartis, classichis, vivis e mancul dopradis, ma a mi mi pâr che no rivarai mai a imparâ a scrivi e a cjacarâ ben il furlan.
Chel istès al vâl pe armoniche – no impararai mai.
In ogni câs graziis al Furlanist e Christian pai compliments - lait a viodi achì
Po pravici povedano sem se lotil učenja raznih jezikov, mrtvih, klasičnih, živih in manj razširjenih, toda bojim se, da se ne bom nikoli naučil dobro pisati in govoriti po furlansko.
Enako velja za harmoniko – ne bom se naučil.
V vsakem primeru hvala Furlanistu in Christianu za pohvalne besede – poglejte tu
Chel istès al vâl pe armoniche – no impararai mai.
In ogni câs graziis al Furlanist e Christian pai compliments - lait a viodi achì
Po pravici povedano sem se lotil učenja raznih jezikov, mrtvih, klasičnih, živih in manj razširjenih, toda bojim se, da se ne bom nikoli naučil dobro pisati in govoriti po furlansko.
Enako velja za harmoniko – ne bom se naučil.
V vsakem primeru hvala Furlanistu in Christianu za pohvalne besede – poglejte tu
Naročite se na:
Objave (Atom)
