Il buteghîr multilenghâl / Večjezični trgovec

Fotos:
1) detai furlan de glesie di Tarvis (a son raris lis scritis par furlan in Tarvis)

2) La glesie di Travis/Trbiž (lat. Tarvísium > slov. Trbíž v=slov. b: cf. Villach : Beljak, Veldes = Bled, un procès tipic slâf, cf. turc fasulj > serp pasulj)

Sliki:
1) redki furlanski napis v trbiški cerkvi
2) trbiška cerkev (lat. Tarvísium > slov. Trbíž v=slov. b: primerjaj: Villach : Beljak, Veldes = Bled, splošno slovanski razvoj, prim. turško fasulj > srbsko pasulj)


Il buteghîr multilenghâl / Večjezični trgovec

Cuant che a fevelin de opare o de vite di un scritôr a disin „Il so stîl al fo personâl, unic, naratîf, iripetibil, espressîf, polemic,
Ognidun al à il so stîl e caratar, nuie strani ancje ogni scritôr al va daûr un so mût.
„Par dî lâ veretât” (interessant cheste frase universâl, retoriche cence nissune significance tant che il „Bundì” che si dopre ancje in altris lenghis e culturis ongjarês „Elmondom őszintén”, tod. „Um die Wahrheit zu sagen” o par sloven „po pravici povedano” a son pôcs i scritôrs e oparis che mi plasin, dispès mi disin lei chest o chel e dopo un par di pagjinis o resti malapaiât. Par nomenâ doi esemplis positîfs, mi vegnin iniment il polac Tadeusz Konwicki cul so mont socreâl (di realisim socialist) plen di emozions o Alberto Moravia, ma ancje classics tantche il todesc E.T.A. Hoffmann o Puškin (stîl: psicologjic, mistic, metafisic, romantic..). Al moment o lei alc di G.G. Márquez e mi plâs di mancul o salacor no lu capìs, però tal so romanç si cjate une frase interessante:
»Tu scuegnis savê lis lenghis, cuant che tu vuelis vendi alc, invezit se tu sês daûr a comprâ alc, di colp ducj ti capissin«
L´interès economic alore tant che te nestre storie resinte cuant che si fevelave par sloven o cravuat cui clients slovens e cravuats (e podopo ancje cui ongjârs) a Triest o a Tarvis, ma ancje dapardut in Carintie, p.e. a Borovlje/Ferlach (scritis dapardut in sloven) – vuê i clients slovens no vegnin plui. Clients slovens e cravuats si cjatin ancjemò vuê a Graz (il non al diven dal sloven „Gradec“ = cjistielut) te IKEA (dulà che si fevele dome par todesc e inglês ancje se un su cuatri al ven de Slovenie o Croazie par spindi i bêçs), cumò tra mancul di un mês e vierzarà ancje l'Ikea di Clanfurt, alore di gnûf clients slovens a Clanfurt.


Večjezični trgovec

Ko govorijo o delu in življenju nekega pisatelja, pravijo „njegov slog je oseben, edinstven, pripovedovalen, neponovljiv itd.
Po naravi ima vsak svoj značaj, to velja seveda tudi za pisce. Meni je, po pravici povedano, le redkokdaj kaka knjiga všeč, ponavadi sem prej ali slej razočaran, ali se vleče, ni pravega zaključka ipd. Dobri se mi zdijo npr. poljski klasik iz socrealnega časa Tadeusz Konwicki, Alberto Moravia, pa tudi nekateri klasiki kot E.T.A. Hoffmann ali Puškin (psihološki, metafizični..). Trenutno se dajem ravno z nekim delom G.G. Márqueza, ni ravno to, kar sem pričakoval, ali vseeno bi navedel zanimiv stavek iz tega dela:
„Jezike moraš obvladati, kadar kaj prodajaš«.. »Kadar pa človek kupuje, ga vsi razumejo«
Torej stari, dobri gospodarski interes, dobro poznamo to, deloma iz lastnih izkušenj, kako je izgledalo nakupovanje kakih 25 let nazaj v Trstu, Trbižu ali na Koroškem, kjer so na vsaki bencinski črpalki zunaj stale palete Minas kave, čeprav smo kupili raje Alvorado, seveda povsod so stregli v slovenščini, naj si bo to v Italiji ali na Koroškem, če je bilo treba so bili v stanju v trenutku prebasati na hrvaško, če pa je bila nuja so tudi nujni madžarski ali poljski inventar obvladali.
Danes teh kupcev ni več, dosti jih je še v Gradcu (Graz) v tamkajšnji Ikeji, kjer se mi zdi, da je vsak drugi ali Slovenec ali Hrvat (prodajalci vidim so tu manj prilagodljivi, sporazumevajo se v angleščini). Bomo videli kako bo zdaj, ko bodo novembra meseca odprli Ikejo v Celovcu – slovenskih kupcev bo dost, to je že zdaj jasno.

I partigjans austriacs / avstrijski partizani

In chescj dîs (la domenie passade il 29.6) a memorein il massacri di Peršman, ai 25. di Avrîl 1945 un comant SS al veve scanât lis fameis Sadovnik e Kogoj di “Peršman«. La tragjedie si davuelzè dome pocjis dîs prime de capitolazion dai todescj. A Berlin si rivà a un armistizi cu la capitolazion dai todescj ai 2 Mai, in Carintie invezit la vuere e durà ancjemò fin ai 15 di Mai. (Su la isule Texel tal Mar dal Nord i todescj a combaterin cuintri fin ai 20. Mai.)
Il cjasâl Peršman al fo in chel timp il cjasâl plui grant sui monts dulintor di Bad Eisenkappel/Železna Kapla e i partigjans a doprarin il puest tant che base militâr.
Mancul cognossude e je la storie de resistence o dai partigjans carintians inte seconde vuere mondiâl, no je dome mancul cognossude, e je ancje mancul ricognossude, anzit a Clanfurt in Carintie no je ricognossude. In Carintie si tâs, parce che a disin che e jere leade a fuart cu la resistence comuniste in Slovenie, di fat al jere leât, ma al è ancje vêr che al jere l`unic moviment di resistence in dute la Austrie cuntun caratar militâr.

Ai 9 di Otubar si davuelzarà in prime vision il »teatri politic« un progjet che al fevelarà sul teme “tabu” dai partigjans carintians – però cence il sopuart uficiâl de citât Clanfurt e dal paîs Carintie.

Il câs “Peršman” al fâs pôre ai politics di vuê parce che si trate di une storie mai sierade, dopo la vuere i sassins no jerin stâts mai processâts e i vitims a domandin la riabilitazion uficiâl ma fin al dì di vuê cence sucès. Par no dismenteâ a vevin metût sù al lûc dai delit un museu. Informazions si cjatin ancje su la pagjine internet de associazion “Peršman«. (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/
Magari cussì no la pagjine e je fûr par fûr par todesc.



Avstrijski partizani

Te dni so se spomnili, preteklo nedeljo 29.6, poboja na Peršmanovem, kjer je nek kazenski SS odred 25. aprila 1945 pobil člane družine Sadovnik in Kogoj. Datum dogodka kaže, da so se boji odvijali tudi še v zadnjih dneh vojne. V Berlinu so Rusi že 2. maja prevzeli nadzor, na Koroškem pa so boji trajali vse do 15 maja, prav zato, kjer so bile na Koroškem zbrane v velikem številu nemške enote s celega Balkana. Še dlje so menda trajali boji samo še na severnomorskem nemškem otoku Texel, kjer so Nemci držali položaje vse do 20. Maja 1945.
Domačija Peršman je bila ena največjih v okolici Železne Kaple, zaradi njene osamljenosti so jo Partizani uporabljali tudi kot postojanko.
Manj znan in v bistvu sploh nepriznan je upor na Koroškem. Mnogo Avstrijcev ga ne priznava, ker naj bi bil protiavstrijski, saj naj bi služil zbližanju z Jugoslavijo.
Dejstvo je, da je bil koroški upor edini vojaški upor na avstrijskih tleh, ta podatek že sam po sebi veliko pove.
9. oktobra bodo uprizorili premiero »politčnega teater«, gledališko predstavo, ki obravnava partizansko temo.


Domačija “Peršman” ostaja odprto vprašanje, storilci niso bili kaznovani, tudi o rehabilitaciji se ne razmišlja.
V spomin so ustanovili muzej in društvo, informacije se dobijo na (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/.
Stran je samo v nemščini (na slovensko verzijo bo treba še malo počakati, čeprav gumb že imajo).

Farkasgyepű / Wirtshäuzl’

Ca us met une foto di un cartel bilengâl ongjarês - todesc interessant. Il cartel si cjate a Farkasgyepű un piçul borc di minorance todescje a sud de citât Pápa. A disin che li si pues respirâ l’aiar plui net in Ongjarie, za al mitic re Mátyás, i slovens lu clamin „kralj Matjaž«, i plaseve a lâ chenti a cjace. Ae fin de Seconde Vuere Mondiâl al jere chenti il cjâflûc dal regjim fassist “Nyilas”, tal 1944 in scjampe de Armade Rosse.
Interessant al è il non, il non ongjarês Farkasgyepű al diven di „farkas” = lôf e „gyepű” = cjarande, busse. Une volte a jerin masse lôfs ator, e cussì si veve dibisugne di „cjarandis“.
Il non todesc „Wirtshäuzl’” invezit nol fevele di lôfs, al significhe „piçule ostarie”. A mi mi plâs chest non tal dialet bavarês, ancje parce che al è scrit intune grafie todesc-ongjarese. La popolazion todescje a Wirtshäuzl’ no fevele plui il todesc, discomparîts ancje i lôfs, scjampât ancje il regjim fassist, passade ancje la Armade Rosse, al reste dome il non e l’aiar net.
Alore al è ben vê un cartel bilengâl. – se no altri

Danes bi predstavil sliko zanimive dvojezične krajevne table madžarsko-nemške. Tabla se nahaja v kraju Farkasgyepű, majhni vasici, kjer že od nekdaj prebiva nemška manjšina južno od mesta Pápa. Pravijo, da imajo najčistejši zrak na Madžarskem, že naš slavni kralj Matjaž (po madžarsko Mátyás) je prav tu najraje hodil na rekreacijo, na lov. Na koncu druge svetovne vojne je bilo tu tudi glavno mesto fašističnega režima “Nyilas” na Madžarskem, ki se je moral sem umakniti pred Rdečo Armado.
Zanimivo se mi zdi ime, madžarsko Farkasgyepű je sestavljeno iz „farkas” = volk in „gyepű” = živa meja, ograja. Torej nekoč so se tu naokoli spotikali volkovi, in zato so potrebovali te omenjene „žive” ograje.
Nemško ime „Wirtshäuzl’” ne priča o volkovih, pomeni nekako ljubkovalno le „gostilnica”. Prvič mi je všeč narečno bavarska oblika, še bolj pa zato, ker je pisano v neki madžarsko-nemški pisavi. Nemško prebivalstvo Wirtshäuzl’a ali gostilnice ne govori več nemško, izginili so tudi volkovi, pobegnil tudi fašistični režim in mimo je šla tudi Rdeča Armada, ostalo je le še ime in čist zrak.
Torej ni niti tako slabo imeti dvojezično krajevno tablo (drugače se ne bi bil tu ustavil).

il mecanisim dai "iperconvertîts" / mehanizem spreobrnjeništva

il mecanisim dai "iperconvertîts"
o ai let une ricercje fate sul tereni di minorance slovene in Stirie dome cualchi chilometri dal confin sloven-austriac.

Si trate di un borc di minorance slovene cuntune popolazion slovene 100%, ancje se la popolazion in cuestion e dinee chest fat secont la logjiche: In Austrie a vivin dome austriacs in Slovenie dome slovens. La sience e fevele in chest câs di une "minorance platade" „hidden minority”.
Ancje se a fasin dut par jessi "plui austriac o plui todesc possibil" intal sens "plui pape dal pape", p.e. a votin scuasit ducj pal FPÖ (il partît nazionâl-todesc ancje se clamât liberâl, ancje il partît di Žirinovski si clame liberâl).

Un di lôr - al pues jessi - un po "masse" iperconvertît al jere pront a paiâ a so femine par ogni peraule todescje doprade.

A jerin ancje chei, simpri ta chel istès borc, che par pôre dal stigme "jessi sloven" a clamavin la polizie dopo che i ricercjadôrs (austriacs) a vevin fats domandis tipo "ce lenghe fevelaiso?"

Dome l'alcul al rivave a parâ jù cheste paradane chest confin di fier todesc-sloven tai cjâfs de int, dopo bevût cualchi tai cualchidun al diseve ai ricercjadôrs: sì, o fevelìn par sloven, parcè che o sin slovens!

Magari cussì no, un fenomen cognossût in dut il mont, - e cussì al è sucedût ancje tal câs di chest borc sloven - la maiorance no acete simpri ad in plen lis gnûfs iperconvertîts.
Cussì - chei - a scuegnin a cjatâ fûr une gnove identitât.
La identitât e je une identitât dinamiche.



mehanizem spreobrnjeništva

bral sem, zdaj že v drugo, raziskavo o slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem. Govor je o neki vasici s 100% (ali bolje zgodovinsko 100%) slovenskim prebivalstvom. Če bi koga vprašal, tam Slovencev ni, kajti po logiki tamkajšnjih vaščanov: Avstrijci živijo v Avstriji, Slovenci v Sloveniji.

Četudi vse naredijo, da bi bili "bolj avstrijski, bolj nemški" skladno z rekom "bolj papeški od papeža", tako npr. večinoma glasujejo za nemškonacionalno FPÖ (imenovana liberalna, tudi Žirinovskijeva se imenuje liberalna).

Ali primer – lahko bi ga imenovali – nekoliko pre-več-spreobrnjeni, je primer vaščana, prebivalca te avstrijske vasice, ki je bil pripravljen plačati ženi zato, da preneha govoriti slovensko, takorekoč denar za vsako novo nemško besedo.
Bili so tudi drugi, še vedno gre za isto raziskavo, ki so se tako raziskovalcev in vprašanj tipa „kateri jezik govorite?” bali - do te mere, da so poklicali na pomoč avstrijske žandarje.

Samo alkoholu je uspelo, da so spreobrnjenci opustili in pozabili na v glavo vbito državno mejo in izjavili „pri nas govorijo vsi slovensko”
Pojav je poznan tudi drugje, čeprav se trudijo skriti svojo pravo identiteto (zato govorimo o „skriti manjšini”), jih večina ne sprejme enakopravno med svoje.

Imperator Traianus

in chescj dîs il Cjâf di stât rumen Traian Băsescu al passe lis vacancis inte regjon de minorance etniche magjare intal storic Székelyföld (la tiere dai secêi o sicans) (ator di ongj. Kovászna/rum. Covasna e Hargita/Harghita)
Lis mediis ongjaris si interessin une vore di cheste visite privade, il cjâf di stât cu la maiute narancine al mangje plats ongjarês in piçulis ostariis e al cjol un cafè cu la int semplice, puare, un turist francês al diseve - cun braure - intune interviste ae television ongjare Duna TV che a vevin baratât cuatri peraulis, altris lu vevin tignût di turist, pôc prin a vevin bevût „o halbă de bere" o par ongjarês "egy korsó sör" (un grant di bire) cul president, cussì dopo dut chest - simpri lis mediis ongjaris - lu clamin "re Mátyás" il mitic re dai ongjârs che si mudave cun vistîts di puar par viodi ce che al fâs il so popul.
Il re Mátyás al è ancje une figure mitiche de storie slovene, dome che i slovens lu clamin "kralj Matjaž" e lu tignin di sloven, in ogni câs al è un idul pai fruts e sostegnidôr dai puars.
Cumò se i miei fruts mi domandassin cui isal il mitic "kralj Matjaž" il re dai puars - alore o podarès dî, cjale ca al è chest omenut li cu la maiute narancine che al cjape a bracecuel une frute magjare..


Te dni je romunski predsednik Traian Băsescu za počitnikarjenje izbral revno območje, kjer živi madžarska manjšina Székelyföld (okoli madž. Kovászna/rom. Covasna in Hargita/Harghita) globoko v Transilvaniji.
Madžarski novinarji se zelo zanimajo za ta zasebni obisk, kajti predsednik v oranžni majici se je podal na vas med narod, skupaj sedijo v kaki vaški gostilnici pri madžarskem golažu, nek francoski turist, ki se je tam po naključju znašel (kaj je v teh krajih iskal ni znano), je izjavil za madžarsko televizijo, da sta dobro poklepetala, drugi so gospoda v oranžni majici imeli za turista, ne da bi vedeli, da ga pijejo skupaj s predsednikom, zato so mu dali že privzdevek „Mátyás király” zgodovinski madžarski kralj, ali po naše "kralj Matjaž”, znan po tem, da se je pogosto preoblekel v reveža in obhodil ravno te revne kraje, kjer se zdaj mudi predsednik.
Če me zdaj otroci vprašajo, kdo je pravzaprav bil ta pravljični "kralj Matjaž" – potem bom vedel, kaj moram reči, no poglej onega tam v ta oranžni majici (zgleda, da je bil skozi v isti majici).

il kebap panonic / panonski kebap

Te glesie (a Kittsee) une scrite in cravuat dal Burgenland /
V cerkvi (Kittsee) napis v gradiščanski hrvaščini
„na spomen spal. sinu i mužu”



La realizazion de gnove autostrade par colegâ Presburc cun Viene /
Gradnja novega avtocestnega odseka za povezavo Bratislave z Dunajem









Kittsee e je une piçule citât austriache che si cjate "tal sotpuarti" di Presburc, si cjate propit tal sotpuarti. Se nol fos il confin politic, la citât di Kittsee e sarès za une part di Presburc. Cumò – dome - un grant cjamp di forment al divît lis dôs citâts.
Rispiet al so rôl storic Kittsee e podarès jessi une citât plurilengâl e vê un cartel cuatrilengâl todesc Kittsee, ongjarês Köpcsény, slovac Kopčany, cravuat Gijeca e forsit tal futûr ancjemò il cartel turc - almancul cun o cence cartel a cuein un bon Kebap, pardabon une delizie. La variant dal Döner Kebap des Gjermaniis (Gjermanie, Austrie, Svuizare) le à cjatade fûr un migrant turc a Berlin intai ’70.



Kittsee je majhno avstrijsko mestece, ki se nahaja na dvorišču Bratislave, prav na dvorišču, kaj če ne bi bilo politične meje, bi bil Kittsee že zdavnaj del Bratislave. Vmesni prostor zdaj zapolnjuje pšenično polje.
Glede na zgodovinsko vlogo bi moral Kittsee imeti štirijezično krajevno tablo:
nem. Kittsee, madž. Köpcsény, slovaško Kopčany, gradiščansko hrvaško Gijeca in mogoče v bodoče še po turško. Vsaj s svojo krajevno tablo ali pa brez, Turki imajo krasen Kebap. Različico Döner Kebapa iz nemških dežel (Nemčija, Avstrija, Švica) je iznašel nek turški gastarbajter v Berlinu v ’70, od tam se je širil drugam, zdaj ga mlatijo povsod.

insegnament obligatori / obvezno učenje

In Gjermanie il guvier Merkel al vûl fâ obligatori l’insegnament de lenghe todescje tes scuelis maternis, obligatori (dome) pai fruts dai imigrants turcs, de ex-jugoslavie, araps e altris dal mont di soreli jevât, obligatori par ducj fale une "piçule" ecezion: i fruts dai merecans, japonês, coreans e altris dal soreli a mont.
Discriminazion?
La strade juste, mi pâr, e podarès jessi miorâ la competence sedi te forme scrite chê orâl in dutis lis dôs lenghis, inte lenghe di "minorance" (ancje se i turcs no son une minorance storiche in Gjermanie) e inte lenghe uficiâl, ven a stâi la lenghe turche e todescje.
Duncje, obligatori sì.
Dome cui che al fevele ben la sô lenghe mari, al fevelarà ben la lenghe uficiâl.
Chel istès al vâl pes minorancis plui o mancul storichis, o in altris peraulis: dâ al frut la oportunitât di imparâ plui lenghis e no dome a nivel di lenghe fevelade.


V Nemčiji namerava Merkelova vlada uvesti obvezno malo šolo z nemškim učnim jezikom, obvezno za otroke priseljencev iz Turčije, bivše Jugoslavije, in iz drugih dežel, ki ne pripadajo zahodnemu svetu, obvezno za vse (?), razen ene same majhne izjemice, izjema so otroci iz ZDA, Japonske, Koreje.
Enakopravno?
Prava pot bi bila, najprej poskrbeti za dobro znanje (pisno in usno) maternega jezika in vzporedno uradnega večinskega jezika (četudi otroci priseljencev nimajo pravnega statusa manjšine v Nemčiji in drugod), torej obvezno učenje da, npr. turščine in nemščine.
Jezikoslovci vedo, da je dobro znanje maternega jezika pogoj za učinkovito učenje jezikov nasploh.