lavôr / delo - vikend

weekend (par sloven: vikend) no si lavore, no si lavore in ufici, si lavore in cjase,
dut un'altre robe lavorâ , si lavore miôr e svelt, in fin alc si môf, ancje se si trate dome di un piçul barcon.

spet se je nekaj premaknilo, pa tud če to pomeni samo, da me bo na stranišču manj zeblo, saj pihalo ne bo (če sem ga prav vgradil)

dì di fieste / praznik

mancul pôre cuant che o sin in doi o in trê o in cent o mil, a voltis e nas une rivoluzion tant che chê dal 23.10.1956 in Ongjarie in fin dut al jere lât a tocs cu la rispueste de armade sovietiche.
Mi domandi se o ves fat part, o pensi forsit di sì, parcè che o soi simpri pront a judâ, ma fin a chel pont?
judâ va ben ma no sintî lis consecuencis su la sô piel?
a son pôcs i erois
e altri,
vuê no si lavore, in Austrie vuê a (o) comemorin la (ex-)neutralitât (la fin de ocupazion de Austrie 26.10.1955).
Di chê strade l’esercit austriac si met in mostre salacor par fa viodi la sô neutralitât pierdude?
La int si met a vaî cuant che cualchidun al innomene l’euro o la UE.
In Gjermanie lu (l’Euro) vevin batiât „Teuro” che al vûl dî „vignût l’Euro dut al è cjâr”


manj se bojimo, ko smo v dvoje, troje ali sto, tisoč, pogosto pride do revolucije kot v madžarskem primeru
23.10.1956, na koncu je šlo vse v pogubo z odgovorom sovjetske armade.
Sprašujem se včasih, če bi jaz v takih revolucijah sodeloval, seveda na strani pravih, ker sem zmerom pripravljen pomagati, ampak do katere mere?
bolj živ kot neživ heroj, bil bi pač zraven, toda držal bi se nekje bolj zadaj, seveda potem bi pa nakladal..
pa kaj se je še zgodilo,
danes se ne dela, Avstrijci praznujejo nevtralnost Avstrije po pridobljeni samostojnosti (26.10.1955), na ta dan se tudi avstrijska vojska pokaže na proslavah nekako kot v bivši Jugi, ko smo imeli dan JNA, saj mislim, da se je tako imenoval.
Ljudje, če govorimo o „glasu ljudstva”, v glavnem na glas ozmerjajo spremembe, tako seveda tudi EU in evro,
v Nemčiji ga kličejo „Teuro”, kar pomeni nekako „draginjar – v smislu prinašalec draginje”.

aghis di scaric / odtok

cjalant la television volint o no volint o cjalìn ancje lis publicitâts – al somee che propit nol sedi nuie ce fâ, al stufe, ma la robe che e romp i coions e ancje alc altri a son i reclams che a fevelin di detersîfs, ma il superlatîf de gradazion promozionâl a son i reclams che a rivuardin i lavôrs di smondeade dal WC o dal bagn.
O cjali la TV slovene, ongjarese, todescje e a voltis ancje la polache, taliane, serbe..
il campion dai reclams di tip WC e je la tv slovene – compliments!


odtok
ko gledam televizijo, hočeš nočeš, je treba tudi pogoltniti reklame – ni kaj, ampak stvar, ki mi gre najbolj na jetra pa še na kaj drugega, so reklame, ki nam približajo svet čistoče in neskončne beline, od čokolade popackanih majic, nasmejanih mamic in prijetno dišečih vonjav, presežnik v večstopenjskem oglaševalnem svetu so reklame, ki se lotijo odmaševanja zamašenih odtokov ali natančneje dogajanj izpod WC školjke.
Gledam slovensko, madžarsko, nemško in včasih še poljsko, italijansko, srbsko TV..
Prvak, daleč pred konkurenco, pri prikazovanju čistilnih reklam je slovenska TV – čestitamo!

pes di mâr / morske ribe

vinars:
ancje ca di nô in Austrie si mangje pes,
"o miôr a mangjin pes,
jo us dîs par me al è chel istès,
mi domandi cjalant lis stradis
trops sono i pes consumadis?
doman vueit il mâr
i pes o ai a cjâr..."
fin al 90% dai pes di mâr salvadis cjapâts a vegnin butâts vie,
pes di bas valôr economic

petek:
tudi Avstrijci jedo ribo,
petek je ribji dan,
- men je vsen pes -"pes" po furlansko pomeni "riba"
jutri bodo vse ribe polovili
ni čudno, ker:
zavržki, ob ulovu nezaželene ribe, se gibljejo do 90%
ali odstotek ulovljenih morskih rib, ki jih stran zmečljejo zaradi njihove nizke ekonomske vrednosti.
To velja predvsem za ulov morskih rakcev ipd.
Če poješ rakca, pristane takorekoč kakih pet rib v smeteh.

nuie di gnûf / nič novega

secont l´innomenât studiôs e etnolic-lenghist sloven-talian (di pari sloven, mari talian e di none todesc) Pavle Merkù i dialets slovens a muerin parcè che ur mancje une struture urbane e parcè i dialets no vegnin doprâts de popolazion di citât. I dialets slovens e furlans a muerin cul ultin contadin, alore nuie contadins, nuie dialets slovens e furlans.

I dialets a muerin in Slovenie, p.e. la palatalizazion in Gorenjska:
k > č: kje "dulà" > čé;
g > j: noge "pîts" > nojé;
h > š: orehe "coculis" > oreše;
g > ž: štenge ”scjalis” > štenže
e.v.i.
no ven doprade plui.
Al è dut un’altre robe in Suizare e ancje - ca di nô - in Austrie.
O pensi che la sielte dal codiç dialet-lenghe-varietât-argo e.v.i. al dipint prin di dut dal status de "varietât".
Il status dai dialets slovens al è "jessi contadin-cence scuele e cence cjâf"
il status dai dialets todescs in Suizare e Austrie al è "jessi suizar e jessi austriac" - di une bande al sotlinee la identitât "jessi suizar o austriac in confront cui todescj di Gjermanie - secont la logjiche: jessi suizar al vâl di plui di ce che al vâl jessi todesc di Gjermanie", di chê altre bande "badâ aes normis e tradizions suizaris o austriachis".

E il câs dal furlan?
di une bande fevelâ une varietât furlane al vûl dî "jessi furlan" tant che tal câs dai suizars, di chê altre bande però al vûl dî "jessi contadin..." tant che tal câs sloven.
Par dîle cun altris peraulis: il furlan al jere lât fûr mode par mancjance di contadins.
Par salvâ e infuartî une/la lenghe si scuen promovi o fâ sù un gnûf "status".
Nuie di gnûf.
La rispueste juste: scuele e TV par furlan (p.e. simpson par furlan)
nuie di gnûf, nomo?



Po mnenju znanega slovensko-italijanskega narodoslovca Merkùja slovenska narečja izumirajo, ker jim primanjkuje mestnih središč, ki bi lahko podpirale njihovo ohranitev in ker jih mestno prebivalstvo (katerega pač ni) ne rabi.

Narečja izumirajo v Sloveniji, to je dejstvo:
npr. mehčanje (nebnenje) v gorenjščini
k > č kje? > čé?, kevdar > čevdar;
g > j noge "pîts" > nojé;
h > š orehe > oreše
g > ž štenge > štenže stari ljudje še vztrajajo, ampak se izgublja in bo izumrlo.

To ne bi rekel za Švico ali Avstrijo, tam, predvsem v Švici, narečja cvetijo.
Mislim, ker je izbira jezikovnega koda narečje-jezik-govor-argo itd. odvisna v prvi vrsti od statusa uporabljene različice.

Status slovenskih narečij (predvsem iz vidika meščanov, Ljubljane itd.) je "biti kmet-ne ravno preveč šolan" (da bi to nekako zadržano izrazil)
Status nemških narečij v Švici in Avstriji je "biti Švicar oziroma Avstrijec" - kar po eni strani poudarja identiteto npr. "biti Švicar in ne Nemec iz Nemčije"

in po drugi strani "spoštovati in pripadati avstrijskim oz. švicarskim normam in izročilom - spet v nasprotju do Nemcev iz Nemčije, ki šteje za bolj izkvarjeno".

Kaj pa furlanski primer?
Po eni strani pomeni govoriti neko furlansko narečje "biti furlan - domačin" kot v švicarskem primeru, po drugi strani "biti nazadnjaški.." kot v slovenskem primeru.
Rešitev bi bila vzpostavitev novega statusa, ampak to je itak vsem znano.

jumbo blave / džumbo koruza

il non - il spieli de storie e spieli de anime
il non sedi il non di lûc sedi il non di famee o sedi il non di plantis, monts, flums, i nons a fevelin simpri de nestre storie.
I nestris antenâts a vevin pôre dai Turcs, a fevelarin di un popul cence scrupui violent e barbar .
Però cui Otomans a rivarin ancje costumancis, vistîts e aliments e.v.i.
No dome il cafè turc - a la turche, ancje la peraule slovene "koruza" "blave", che tant che la peraule ongjarese kukorica e diven dal turc „kokoroz” (< koku 'malodôr, puce' + uruz 'rîs'), la blave nulie di ce, forsit di frait?
I contadins slovens a doprin ancje une altre peraule "turščica (turšca, turšica)" che al vûl dî par furlan dome "la turche", e ancje i contadins ongjarês a àn une altre peraule "törökbúza" che al vûl dî "forment turc" o il talian „grano turco, granturco”.
In ogni câs il "Mays" si lee ai Turcs di chescj timps.
Tes Gjermaniis si dopre il non "Mais" che al diven de lenghe dal popul “Maya”, la "Mais" si le coltave intal Messic.
Il produtôr numar 1 a son i Stâts Unîts, i chinês cumò dome il numar doi, ma lu dîs jo che i chinês a son daûr a fâ dut di bessôl.
I nestris contadins sedi furlans sedi slovens sedi ongjârs a clamaran la blave par chinês rispiet ae peraule chinese "yù mǐ" ’blave’ si disarà par furlan (tal 2040) "jumi" o salacor "jumbo" o dome „jumbo blave” daspò dal miorament gjenetic.

ime - zrcalo zgodovine in duše
ime, bodisi krajevno ime bodisi priimek bodisi ime rastlin, gora, rek, imena vedno pričajo o naši zgodovini.
Naši predniki so se bali Turkov, verjetno upravičeno, govorilo se je o neobrzdanem krutem ljudstvu.
Osmani so pripeljali s seboj tudi navade, obleke in jedi, pijače itd.
Ne samo turško kavo, tudi slovenska beseda "koruza" kot tudi madžarska različica "kukorica" je iz iste turške besede, tur. kukuruz, kokoroz (< koku 'smrad' + uruz 'riž'), prosto in bolj po domače bi se lahko reklo potemtakem nekako »osmrajen riž«.
Slovenski kmetje uporabljajo tudi besedo "turščica (turšca, turšica)", ki vsebuje besedo "turški,-a" ali Madžari, ki pravijo "törökbúza", to pomeni ”turška pšenica”
Tako ali drugače je koruza povezana s Turki, tistega časa.
V Nemških deželah se uporablja ime "Mais", kar kaže na izvor rastline, na ljudstvo Majov, ki so na ozemlju današnje Mehike vzgajali koruzo.
Proizvajalec številka 1 so Združene Države, Kitajci trenutno samo na drugem mestu, ampak to vam lahko točneje kot jutrišnje vreme napovem, da so Kitajci že na tem, da bodo itak vse sami, pa še koruzo ali turšco.
V bodoče jo bodo imenovali po kitajsko morebiti najprej sledeč kitajski besedi "yù mǐ " se bo reklo po slovensko "jumi" ali pa bodo koruzi mogoče rekli "jumbo ali džumbo" glede na svoje gensko spremenjene mere (v Srbiji pa samo še "džomba")

La Sputnik e lis âfs / Sputnik in čebele

vuê al è il dì de sputnik (almancul lu dîs google), l' innomenât satelit sovietic.
La peraule russe Спутник e je scuasit identiche ae peraule sûr slovene "sopotnik" e a vuelin dî : compagnadôr o „co-viazadôr”
Alore "s-put-nik" e je la slovene "so-pot-nik":
"s-" al vûl dî dome "cun" o "co-" in principi di peraule tant che p.e. co-autôr.
”-put-” (o par sloven "pot") al significhe “viaç”
"-nik" però al è compagn al furlan "-dôr", tant che p.e. boljšev-ik, o par furlan "bolsev-ic"
la peraule russe „putь” e la slovene „pot” e je la sûr de peraule furlane „puint”
"Sputnik"..ce mi vegnial iniment:
O cognòs il cine "Sputnik" a Berlin; "putnik" cence il "s-"= "co-" e je une agjenzie di viaç (la plui grande in Serbie), dopo mi ven iniment la peraule sûr slovene "potnik",
...o ai denant dai voi lis musis dai "potnik"-s „viazadôrs” cun cui che o vevi a ce fâ cuant che o lavoravi a Budapest intune multinazionâl francese. Parvie dal lavôr dûr, dal lavôr simpri a muse a muse cui clients, un dai viazadôrs (de scuare/o “team” dai viazadôrs) al veve pierdût il "cuilibri", e pôc dopo ancje il lavôr. Dopo no ai mai plui sintût nuie di lui, a disevin che si vuadagne il pan cu la apiculture, prin al vendeve ruedis di gome, covertôrs, pneumatics di ogni sorte par tratôrs, camions, automobii, cumò però mîl.


Sputnik in čebele
--------------------------
danes je sputnikov dan (vsaj gugl tako pravi), znakomiti sovjetski satelit.
Ruska beseda Спутник je doskoraj enaka istopomenski slovenski sestri "sopotnik" .
s-put-nik kot slovensko so-pot-nik
s- ustreza slovenskim veznikom "s, z" ali predponi "so-" kot v besedi soodločilen, soodnosen, sodelavec
" put- " ustreza slovensko "pot",
-nik pa v nespremenjeni obliki slovensko -nik

beseda rusko putь (ali slovensko pot) je v sorodu s latinsko besedo „pons” ali furlansko „puint”, kar pomeni „most”.

Sputnik..kaj mi pride na misel:

sputnik se imenuje v Berlinu nek kino, brez s-ja bi to lahko bila potovalna agencija "putnik" (največja menda v Srbiji),

njena slovenska sestra "potnik" mi predoči, dobosedno pritegne pred miselno oko obraze "potnikov", na trgovske potnike mislim, s katerimi sem imel opravka, ko sem še delal v zasedbi neke francoske multinacionalke v Budimpešti. Zaradi trde, ki je predla enemu izmed potnikov pri vsakodnevni stiski, ki jo utrpi prodajalec na terenu iz oči v oči s težkimi pre-in vele-prodajalci. Človek je preprosto dobil živčni zlom in bil ob službo (dobil takorekoč nogo, veliko govorjenja in razumevanja za zdravstvene težave na koncu pa vendar in seveda "noga"). Nič nisem več slišal o njem, pravili so nekaj, da se je preselil v Južno Francijo in šel med čebelarje, prej je prodajal gume ni važno a za traktorje, avtobuse, tovornjake, terence..zdaj pa med.

rivoluzion narançon / oranžna revolucija

o vin za fevelât dal cjâf di stât rumen che al lave ator cu la maiute narancine, o savìn ducj ancje che in Ucraine il colôr narant al significave (significhie ancjemò?) la sperance o la rivoluzion narançon, in Gjermanie però al è il colôr dai parons responsabii pe racuelte dai sacs des scovacis, ma il narant
al è ancje il simbul de cjase di Oranie (Huis Oranje-Nassau) e cussì ancje de scuare di balon olandese,
il narant al è ancje il colôr dal budisim e vuê cu la "maiute narancine" ancje simbul de solidarietât pai munics budiscj de ex Birmanie (vuê Union de Myanmar).
la maiute narante no le ai, almancul no le ai cjatade, però se le ves vude, le varès metude sù. Ma cumò mi pâr, o soi rivât un tic in ritart.

oranžna revolucija
Govorili smo že o romunskem predsedniku, ki se oblečen v ceneni oranžni majici podal med svoj narod, vsi vemo, da je oranžna barva pomenila (še pomeni?) v Ukrajini upanje na boljše čase ali oranžno revolucijo v šotorih pri minus dvajset, v Nemčiji si lastijo oranžno barvo kot svojo dobroplačani smetarji, oranžna barvo je tudi simbol hiše Oranje (Huis Oranje-Nassau) in zato seveda tudi holandske nogometne ekipe, je pa tudi barva budizma in danes „oranžne majice” kot simbol podpore budističnim menihom v Birmaniji (danes Myanmar).
Oranžne majice nimam, vsaj nisem je našel, če jo bi bil imel, bi jo bil oblekel, ampak zdaj sem itak že zamudil.