La storie de doplece dal adietîf sloven / zgodovina slovenskega pridevnika

Salacor un pôc masse sec, teoretic par cualchidun che nol è usât o passionât di espressions lenghistichis, però o pensi cussì: se tu vûs imparâ une lenghe cualsisei al è impuartant ancje di capî la storie di cheste lenghe anzit la gramatiche storiche e jude ancje memorizâ lis strambis regulis e ecezions.
Il câs dal adietîf sloven al somee un pôc ae storie dal articul furlan che si è disvilupât dal pronon latin. I pronons si trasformin in articui, sufìs e altris struments che a segnin la categorie di jessi definitîf o indefinitîf – concret, cognossût, nomenât sì o no.
L'adietîf sloven al segne ancje la categorie definitîf o indefinitîf.
Za tal antîc slâf glesiastic (clamât ancje vieri bolgâr) – documentât e doprât tor 900 dai sants salonichês Cirîl e Metod - o vin une forme definitive e indefinitive dal adietîf, cussì ancje il sloven di vuê al puarte indenant cheste tradizion dal adietîf dopli.
indefinitîf: antîc slâf glesiastic novъ 'gnûf' > sloven nov (la semivocâl ъ (= u curte) si piert)
definitîf: antîc slâf glesiastic novъ + i = novyi > sloven novi
La forme definitive e je componude dal adietîf »novъ« = »gnûf« e dal pronon de tierce persone jь (= [ i], ja, je che al corispuint cul latin is, ea, id) = lui.
La forme definitive e je: adietîf + pronon “is, ea, id”, ven a dî un articul postponût:
o furlanizât:
indefinît: novъ = gnûf
definît: novъ 'gnûf' + i 'lui' = il gnûf
Cussì si pues dî che ancje il sloven leterari al dopre e cognòs l´articul definitîf.
L'ûs:
Imam nov avto. „O ai une gnove machine.“ = indefinitîf
Avto je nov. 'La machine e je gnove.« = al fevele dal stât „jessi gnûf”
Novi je lepši. »Chê/la gnove (machine) e je plui biele.« = une machine definitive, la gnove no chê altre la viere – infin cun altris peraulis la peraule NOVI al conten NOV »gnûf« + I »pronon che al vûl dî tal nestri câs: »machine«.
Il svilup dal adietîf sloven
Masculins/Sg
Nominatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Gjenitîv: nova + jego = novajego > sloven: nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Datîf: novu + jemu = novujemu > sloven: nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Acusatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Locatîf: nově + jemь = novějemь > sloven: nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Strumentâl: novomь + imь = novyimь > sloven: nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Il sloven che al à mantignût ancje inaltrò carateristichis arcaichis p.e. il duâl si manten dome tal sloven e tal sorp – al mostre ancje chi scuasit il stât plui vieri, gambiât dome il gjenitîf EGO > EGA (un svilup tipic des lenghis slavis dal grup sud).


zgodovina slovenskega pridevnika

Že stara cerkvena slovanščina (vbistvu gre za staro bolgarščino), prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. Stoletju okoli leta 860 rabila solunska misijonarja Ciril in Metod, je prav tako poznal določno in nedoločno obliko pridevnika.
nedoločna: st.cerkv. slovansko novъ > slovensko nov (kratki samoglasnik ъ (= kratek u) se izgubi)
določna: st.cerkv. slovansko novъ + i = novyi > sloven novi
Določna oblika je sestavljena iz pridevnika in tretje osebe osebnega zaimka jь (= [ i], ja, je , ki ustreza današnjemu »on, ona, ono« ali latinskemu is, ea, id.
Določna oblika je torej: pridevnik + zaimek »on, ona, ono«, lahko ga primerjavmo s določnim členom, ki ga pogovorna slovenščina tudi pridno rabi: ta nov, ta star itd.
novъ = nov = furlansko: gnûf
določno: novъ + i = il gnûf
Raba:
Imam nov avto. = nedoločno
Avto je nov. = gre za stanje, da je nov = nevtralno
Novi je lepši. = gre za nek določen avto za novega in ne za onega starega.

Razvoj slovenskega pridevnika na primeru moške ednine in v primerjavi:
Imen.: novъ + i = novyi > nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Rod.: nova + jego = novajego > nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Daj.: novu + jemu = novujemu > nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Tož.: novъ + i = novyi > nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Mestnik: nově + jemь = novějemь > nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Orodnik: novomь + imь = novyimь > nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Slovenščina je ohranila lepo staro stanje, spremembo imamo v rodilniku -EGO> -EGA, kar je južnoslovanski razvoj.

Sedma učna ura / La setime lezion

Vuê o ai decît di tirâ fûr alc de Biblie, no pal ultin al è une vore interessant meti a confront i diviersis traduzions:

Jezus potuje in uči / Peregrinazions apostolichis

(Evangelij po Marku 1, Vanzeli di Marc Cjapitul 1)

35
SLOVEN:
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.

FURLAN:
Tal indoman, unevore a buinore, al jevà, al jessì e si ritirà tun puest fûr di man, là che si fermà a preâ.


36
Simon in njegovi tovariši so mu sledili.

Alore Simon cui siei compagns si metè a cirîlu

[Coment: slediti al vûl dî “lâ daûr” te version furlane o vin il verp “cirî”]

37
Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.«

e, dopo di vêlu cjatât, i disin: «A son ducj che ti cirin!».




38
Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.«

Ur dîs: «Anìn di une altre bande, tai borcs dulintor, par predicjâ ancje li. Par chest, difat, o soi jessût».



39
In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.

E al lè predicjant tes lôr sinagoghis par dute la Galilee e parant fûr i demonis.


Besede/Peraulis:

navsezgodaj (av) unevore a buinore // < na vse zgodaj = »su dut« + zgodaj di buinore
ko (con) cuant che // la coniunzion subordinant »ko« e introdûs une frase temporâl
še (av) ancjemò
čisto (av) dal dut, pardabon, une vore // al diven dal adietîf »čist« pulît, mont, net, smondeât
temno (av) scûr // dal adietîf temen
teman (/temen), -mna, -mno (adj) scûr
vstal je vstal L-participi di vstati
vstáti [ustati] (vstánem) alçâsi, jevâsi
odpravil se odpravil L-participi di > odpraviti
odpráviti jessî, partî
ven (av) fûr
samòten fûr di man; na samoten kraj tun puest fûr di man
tàm (av) là
molíl L-participi di moliti.
molíti (molim) preâ
njegòvi mpl od njegov
njegòv, -a, -o (pro) so, sô
továriš, -a (m) compagn
továriši mpl di tovariš
mu pron pers dat sg clitic di on
sledíli L-participi di slediti
sledíti (sledím) lâ daûr
njèmu pron pers dat sg di on
našlí L-part di najti
nájti (nájdem) cjatâ
rèkli L-participi di reči
rèči (rèčem) dî
vsi [u'si] mpl di ves
ves, vsà, vsè (pron) dut
te pron pers acus clitic di TI »tu«
tèbe pron pers acus/gjen clitic di TI
íščejo 3pl pres di iskati
iskáti (íščem) cirî
jim (=ur) pron pers dat pl clitic di on
pojdímo = anìn (imperat 1sg di ITI
íti (grem) = lâ
drugám (adv) di une altre bande
v bližnja naselja acus di direzion al rispuint a la domande dulà?
blížnja acus npl di bližnji
blížnji, -a, -e (adj) di dongje, vicin, dulintor
nasélja acus npl di naselje
nasélje, -a (n) borc
da (coniunzion finâl) par; da bom tudi tam oznanjal par predicjâ ancje li
bom (1 sg fut di jessi)
tam (av) li
oznánjal L-part. pass. Di oznanjati
oznánjati (oznánjam) predicjâ
kájti (coniunzion causâl) par il fat che, par vie che, parcè che
za to
príti (prídem) vignî
prišèl L-part di priti
prihájati prihajal
njíhove pron possess. lôr
shódnica, -e (f) sinagoghe; la peraule e diven dal verp »s+hoditi«
shodnice (acus pl f direzion) di shodnica
po (prep + loc) par; po vsej Galileji par dute la Galilee
vsej loc. sg di ves »dut«
Galileji loc. sg. di Galileja
Galileja, -e (f) Galilee
izgánjal part. pass. di izganjati
izgánjati (izganjam) parâ fûr
demone acus pl
demon, -a (f) il demoni




Slovnica / Gramatiche

Il pronon possessîf / svojilni zaimek

moj oče = (il) gno pari
moja žena = (la) mê femine
moje morje = il gno mâr
moji konji = i miei cjavai
moje sestre = lis mês sûrs
moja jezera = i miei lâcs
tvoj brat = (il) to fradi
tvoji bratje = i tiei fradis


Te tierce persone:
il sloven al diferenzie ancje il gjenar dal proprietari cussì si scuen sielzi il pronon possessîf de tierce persone daûr il gjenar dal proprietari.
Viodìn un esempli:
(Janezov brat) njegov brat = (il fradi di Janez) il so fradi – Janez al è il proprietari. Il gjenar dal proprietari al è masculin. Viodût chest tu scuegnis sielzi il pronon possessîf masculin NJEGOV.
(Mickin brat) njen brat = (il fradi di Micka) il so fradi – Micka e je la proprietarie. Il gjenar de proprietarie e je feminine. Alore si scuen sielzi il feminin NJEN.
njegovi psi = i siei cjans (il proprietari al è masculin)
njeni psi = i siei cjans (la proprietarie e je feminine)


RAZPREDELNICA / LA TABELE
cuntun
OBIET SG /// PL
OBIET masc/femin/neutri /// masc/femin/neutri

JAZ/ moj,moja,moje /// moji, moje,moja
TI/ tvoj,tvoja,tvoje /// tvoji,tvoje,tvoja

ON/ njegov,njegova,njegovo /// njegovi njegove njegova
ONA/ njen,njena,njeno /// njeni njene njena

MIDVA/ najin najina najino /// najini najine najina
VIDVA/ vajin vajina vajino /// vajini vajine vajina
ONADVA/ njun njuna njuno /// njuni njune njuna

MI/ naš,naša,naše /// naši,naše,naša
VI/ vaš,vaša,vaše /// vaši,vaše,vaša
ONI/ njihov,njihova,njihovo /// njihovi,njihove,njihova

Stazion Széchenyi fürdő / Postaja Széchenyi fürdő

Šesta učna ura / La seste lezion

Prin di lâ indevant o varessin di ripeti ce che o vin fat fin cumò. Par dâ une man a chei che a vevin decidût vuê di tacâ a imparâ sloven, us met un document cu la gramatiche e i vocabui doprâts intes primis cinc lezions.

ve ca >>>> CHI word.doc

In ogni câs si pues simpri tacâ a imparâ il sloven!
Cumò dopo cinc lezions o podìn provâ a lei un test origjinâl gjavât fûr de Vichipedie slovene:

»Prva podzemna železnica v celinski Evropi je bila dokončana v Budimpešti na Madžarskem leta 1896 po samo dveh letih gradnje. Proga je potekala med postajama Vörösmarty tér v mestnem središču in Széchenyi fürdő. To je bila tudi prva elektrificirana železnica na evropski celini.«

La traduzion:
La prime linee di metro te Europe continentâl e fo costruide tal 1896 a Budapest, in Ongjarie, dopo doi agns di costruzion. La linie e passe dal Vörösmarty tér tal centri de citât fin al Széchenyi fürdő. E fo la prime metro cul sisteme di trazion eletriche te Europe continentâl.

I vocabui
podzémna želéznica – metro
podzémen, -mna, -mno (adj) sot tiere
želéznica, -e (f) – tren; al conten la peraule »železo fier«
želézo, -a (n) fier
celínski Evrópi loc. sg. di celinska Evropa
celínska Evrópa la Europe continentâl
Evrópa [eu'ropa], -e (fem) Europe
dokončána fem sg di dokončan
dokončán, -a, -o (adj) finît // N-participi di dokončáti
Budimpéšti fem loc. sg di Budimpešta
Budimpéšta, -e (fem) Budapest; il non al è componût de peraule “Budim” ven a stâi il non slâf pe citât o la part de citât moderne “Buda” e “Pešta« la variant slâf pal non ongjarês “Pest”, etimologjichementri un non di divignince slave, bolgare che al corispuint al sloven modern peč »fôr«
péč, -i (fem) fôr; stue
na (prep + loc e acus) in (locâl); na Madžarskem in Ongjarie
léta gjen di timp (viôt la gramatiche) di leto;
léto, -a (n) an; leta 1896 tal 1896
po (prep + loc) dopo (temporâl); po dveh letih dopo doi agns
grádnje gjen sg di gradnja
grádnja, -e (fem) costruzion
próga, -e (fem) la linee (circolazion)
potékala part passât fem di potekati
potékati (potekam) passâ, lâ par
postájama duâl instr. di postaja
postája, -e (fem) stazion; viôt il toponim la stazion di Topolò, Postaja Topolove daûr la toponomastiche slovene
Vörösmarty tér il non ongarês de place, nomenât daûr il poete ongjarês Mihály Vörösmarty (tér = place alore Vörösmarty tér = la Place di Vörösmarty)
méstnem sredíšču loc sg di mestno središče
méstno sredíšče il centri de citât
méstni, -na, -no (adj) di citât, urban; adj dal non mesto
mésto, -a (n) citât
Széchenyi fürdő non ongjarês dal lûc (traduzion fürdő = termis, nomenât daûr dal politic ongjarês István Széchenyi (1791 – 1860))
elektrificírana fem di elektrificiran
elektrificíran, -a, -o (adj) eletrificât
na evropski celini tal continent european
evrópski celíni loc sg di evropska celina
evrópska celína il continent european
evrópski, -a, -o (adj) european
celína, -e (fem) continent // dal pron adj cel, -a, -o intîr, plen, dut
cél [ceu], -a, -o intîr, plen, dut
zídati (zídam) tirâ sù, fâ, construî; zidam hišo o fâs une cjase
zídana híša (dal verp zidati tirâ sù, fâ, construî) une cjase di clap

Gramatiche

Preposizion
Predlogi kraja
NA (prep + loc e acus) in (locâl);
cul locatîf: locâl, lûc concret: na Madžarskem in Ongjarie; na Bledu in Bled
cul acusatîf: direzion »viers« un lûc: na Madžarsko (o voi) in Ongjarie; na Bled (o voi) a
Bled
MED (prep+ instr) med postajama jenfri lis dôs stazions (duâl !)
PO (prep + loc) po cesti pe strade
Predlog časa
PO (prep + loc) dopo (temporâl); po dveh letih dopo doi agns

Il passât e il futûr
La morfologjie dal verp sloven e je plui puare che no de lenghe furlane o lenghe todescje. Chest nol significhe che e je mancul complicade, par esprimi la diviersitât dai timps si doprin mieçs sintatics e semantics. Chest al vâl par dutis lis lenghis, ogni lenghe e pues esprimi dut al stes nivel, une e fâs a mieçs morfologjics, chê altre cu la semantiche e ancjemò altris cu la sintassi.
La morfologjie dal sloven tant che la plui part des lenghis slavis nol cognòs il perfet, il pluiperfet o il futur II.
Tant che la lenghe ceche ancje il sloven al cognòs dome trê formis:
- il passât
- il presint
- il futûr

Cu la ecezion dai verps iregolârs il futûr e il passât al ven esprimût in mût analitic:
il futûr
il futûr dal verp BITI “jessi” + L- participi
analogjichementri:
il passât
il verp BITI + L-participi
Tal sloven tant che in dutis lis lenghis slavis il verp si classifiche ancje daûr dal aspiet:
I aspiets a son doi:
No-completât : Par une azion che e va indenant, e dure – il presint: inf. brati »lei«, berem »o lei cumò, al moment«
Completât: Par une azion finide – il passât / il futûr
Inf. prebrati »lei (dut il libri – completamentri), preberem »o leiarai«, sem prebral »o let«
Pal presint si doprin dome lis formis no-completadis. Pal passât e futûr si puedin doprâ lis formis completadis opûr no-completadis.

Il passât
Il presint dal verp BITI: sem, si, je…
+ L-participi
L-participi
L-participi si forme: cu la base dal verp ven a stâi la prime singolâr mancul la desinence pe prime persone –m, p.e.: + L + desinencis dal adietîf
Alore:
BASE + L + desinencis dal adietîf
il verp DELATI “lavorâ” > 1. Sg DELAM > mancul la desinence la –M > BASE: DELA + L + -ø, -a, -o
Esempli:
SG: DELA-L, DELA-LA, DELA-LO
DU: DELA-LA, DELA-LI, DELA-LI
PL: DELA-LI, DELA-LE, DELA-LA

Il L-participi si compuarte tant che un adietîf, cussì o vin chê istesse concuardance dal participi e non (subiet):
OMP: Jaz sem delal “o ai lavorât, o lavoravi”
FEMINE: Jaz sem delala.
OMP: Ti si delal. “tu tu âs lavorât, tu tu lavoravis”
FEMINE: Ti si delala. “tu tu âs lavorât, tu tu lavoravis”
Janez je delal. »Janez al à lavorât.«
Moja mama je delala. »mê mame e à lavorât.«

N-participi
Tant che il l-participi
Base dal verp p.e. DELA + N
Tal test o vevin:
je bila dokončana – je bila = al fo, al jere
Il N-participi si dopre tant che tal câs disore tal test tal passîf:
Esemplis:
bo narejèn (di narediti »fâ«) = al vignarà fat

Esercizi
Biblie Gjenesi Cjap2,1-2 La Creazion:
1 Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska.
2 Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil.

1 Cussì a son stâts metûts a puest il cîl e la tiere cun dutis lis lôr schiriis.
2 Diu al finì la sô vore te setime zornade e te setime zornade al polsà di dute la vore che al veve fate.

Vocabui:
takó – cussì
nebó, nebésa (n) – il cîl // une peraule vonde arcaiche cul tip sigmatic NEBES- tant che OKO, OČESA
zèmlja, -e (fem) la tiere
njúna pron poss duâl „lôr (dôs personis)” // njuna vojska lis lôr schiriis (di dôs personis)
sèdmi (num) setim
dán, dné (m) dì, zornade // p.e. dober dan! Bundì!
Bóg, Bogà (m) il Diu
ód (prep + gjen) di
vséga [usega] gjen sg di ves
vès, vsà, vsè (pron adj) dut, dute
déla gjen sg di delo
délo, -a (n) lavôr, vore
od vsega dela - di dute la vore
ki (pron relatîf indeclinabil) che // dela, ki ga je storil la vore che al veve fate.

storíl je storil L-participi di storíti “fâ”
storíti (storím) fâ
Osservazion
Ducj i doi participis L-participi, N-participi, ma ancje il T-participi a vegnin doprâts tant che adietîfs che a esprimin un stât, o une azion completade.
Esempli:
zídana híša (dal verp zidati tirâ sù, fâ, construî) une cjase di clap (ven a stâi tirade sù cun claps, cuets)

Il futûr
Il futûr dal verp BITI:
Futûr dal verp BITI
SG DU PL
1 bóm bóva bómo
2 bóš bósta bóste
3 bó bósta bodó / bójo

+ L-participi
L-participi si forme: cu la base dal verp ven a stâi la prime singolâr mancul la desinence pe prime persone –m, p.e.: + L + desinencis dal adietîf
Alore:
BASE + L + desinencis dal adietîf
il verp DELATI “lavorâ” > 1. Sg DELAM > mancul la desinence la –M > BASE: DELA + L + -ø, -a, -o
Esempli:
OMP: Jaz bom delal. “o lavorarai”
FEMINE: Jaz bom delala. “o lavorarai”
OMP: Ti boš delal. “tu tu lavorarâs”
FEMINE: Ti boš delala. “tu tu lavorarâs”
Janez bo delal. »Janez al lavorarà.«
Moja mama bo delala. »mê mame e lavorarà.«

Peta učna ura / Cuinte lezion

Spassizîrs ! Al va indenant pe sô strade il cors de lenghe slovene!


Mòja žèna píše tvòji žèni.
Kaj pa píše áli bólje rečèno zakáj ji pa píše.
Píše ji préko računálnika, dopisújeta se préko nékega fóruma.
Téga pa, kaj ji píše, ne vém, verjétno se pritožúje čez tèbe.
Čez mène?
Sevéda, čéz tèbe, saj te nikòli ni domà.
Rés jè, móram jo vprášati, kaj jo móti.
Hóčeš, nóčeš, móraš!


Besede:
moja // poss. pron. fem. di MOJ »gno«
žena, -e (fem.) femine // moja žena – la mê femine
piše // 3. sg. pres. di PISATI
SG pišem, pišeš, piše
DU piševa, pišeta, pišeta
PL pišemo, pišete, pišejo

tvoji // datîf sg. fem. di TVOJ »to«; tvoja žena – la tô femine
ženi // datîf sg. di ŽENA
kaj (pron. interog.) »ce ?«
pa (con.) »e«
ali (con.) o, opûr
bolje (av.) miôr
rečeno (part. pass. neutr.) di REČI »dî«
zakaj (pron. inter.) parcè
ji // pron. pers. datîf sg. di ONA »jê«
preko (prep.) a traviers di, cul jutori di, par mieç di, vie par; stradilà
preko računalnika = par mieç di un calcoladôr
računalnika // gjenitîf sg. di RAČUNALNIK, -a (masc) ordenadôr
I slovens no doprin la peraule inglese »computer«, si dopre dome »računalnik« che al diven dal verp RAČUNATI »calcolâ“, alore il računalnik al è un „calcoladôr”

dopisujeta se // rifless. 2. duâl di DOPISOVATI SE »scrivisi«
nekega // gjen. sg. masc di NEKI »cualchi«
foruma // gjen. sg. masc di FORUM »forum«, ancje SPLETNI FORUM »internet forum«

tega // gjen. sg. masc di TO »chest«
kaj (pron. rel.) ce
vem // 1. sg. pres. di VEDETI »savê“
SG vem, veš, ve
DU veva, vesta, vesta
PL vemo, veste, vedo (vejo)

verjetno (av.) salacor, forsit
se pritožuje // 3. sg. rifl. di PRITOŽEVATI SE »lamentâsi, lagnâsi”
čez (prep. + gjen.) sore di
tebe // gjen. sg. pers. pron. di TI »tu«
pritožuje se čez tebe = si lagne di te
mene // gjen. sg. pers. pron. di JAZ »jo«
Čez mene? = di me?
seveda (av.) sì, pardabon
čez tebe = di te (lagnâsi)
saj (con.) = viodût che, dât che
te = TEBE (forme atone)
nikoli (av.) mai
ni // chi al significhe »no'nd è«
doma (av.) in cjase, a cjase

res (av.) vêr
res je = al è vêr
moram // 1. Sg. di MORATI »vê di, scugnî«
jo // acus. sg. fem. di ONA »jê«
vprašati – domandâ
moti // 3.sg. pres. di MOTITI »conturbâ, discomodâ, disturbâ«
hočeš// 2. sg pres. di HOTETI »volê«
nočeš // 2. sg pres. di NE HOTETI »no volê«
moraš // 2. sg pres. di MORATI »volê«



SLOVNICA

Il verp NE BITI e la tierce persone »NI«

NE BITI
SG nisem, nisi, ni = no soi, no tu sês, nol è
DU nisva, nista, nista = (dôs personis) no sin, no sês, no son
PL nismo, niste, niso = no sin, no sês, no son

»ni« al diven di < NE »no« + JE »è, je« e je la tierce persone dal verp »NE BITI« = no jessi

1) »NI« si dopre di une bande tant che »non est« »nol è« semplicementri tal sens regolâr tant che la tierce persone dal verp »NE BITI« no jessi, ancje se il furlan nol cognòs il verp »no jessi« tant che forme sintetiche.
p.e.
ni lep »nol è biel«
ni močan »nol è fuart“
ni velik, je majhen “nol è grant, al è piçul”
ni Furlan, je Slovenec “nol è furlan, al è sloven”
ni bil on, bila je ona »nol jere lui, e jere jê«

2) Di chê altre bande NI si dopre tal sens di
»nol è chi« »nol esist« nol è presint« »no'nd è«, ma a voltis si pues voltâle cu la peraule »nuie«
p.e.
»te ni« o »ni te« = »tu no tu sês presint«
Il furlan nol cognòs une peraule corispuindinte pe peraule slovene »NI«.
Si cjate peraulis corispuindintis tes lenghis dal grup ural-altaic, tal turk »yok« o tal ongjarês »nincs, nincsen«

ni dela, ni denarja =
turc »iş yok, para yok« =
ongj. »nincsen munka, nincsen pénz«
= nuie lavôr, nuie bêçs

Ni bilo denarja = ongj. pénz nem volt. = bêçs no ‘nd’ jerin

Dopo “ni” si dopre il gjenitîf (il gjenitîf slâf dai frasis negativis, si jerial visât cualchidun?)
Ni razloga = no 'nd è parcè // razlog = il parcè

Compagn al BITI – NE BITI o vin ancje HOTETI – NE HOTETI e IMETI – NE IMETI

HOTETI »volê“ –
tant che la classe II - ETI
SG jaz hočem, ti hočeš, on hoče
DU midva hočeva, vidva hočeta, onadva hočeta
PL mi hočemo, vi hočete, oni hočejo

NE HOTETI »no volê“
Al puest dal h- si met n-.
nočem al diven di ne-hóčem, la vocâl toniche -ó- si manten, tal serp-cravuat invezit, ma ancje in Slovenie, si manten la vocâl –e- de negazion ne »hoću–neću« (viers sloven hočem-nočem).

SG jaz nočem, ti nočeš, on noče
DU midva nočeva, vidva nočeta, onadva nočeta
PL mi nočemo, vi nočete, oni nočejo

L'ûs
HOTETI/ NE HOTETI al significhe no dome »volê“, ma ancje „bramâ, vê iniment, pretindi”

Esecizi
Nočem več! (več = plui)
Ali nočeš velikega medveda, bi majhnega? (medved = ors; bi = vûstu)
Nočemo biti sužnji, hočemo več denarja! (suženj – sclâf, več denarja = plui bêçs)
Hočemo več vrst burekov! (vrsta – specie; burek – burek specialitât balcaniche che si mangje ancje in Slovenie)
Zakaj pa nočeš? (zakaj – parcè, pa – e)
Kaj hočeš?
Nočem peti! (peti = cjantâ)



Il verp ausiliâr IMÉTI »vê«
Tant che la classe -ATI

SG jaz imám, ti imáš, on imá
DU midva imáva, vidva imáta, onadva imáta
PL mi imámo, vi imáte, oni imájo

Te lenghe fevelade la vocâl i- nol ven pronunciât, alore dome: mam, maš, ma ev.i.
Interessant, ancje tal polac, cec e slovac o vin:
p.e. par cec:
já, mám. ty, máš. on/ona/ono, má
my, máme. vy, máte. oni/ony/ona, mají
o par polac
mam / masz / ma
mamy / macie / mają.


NE IMÉTI »no vê«
Te forme negative si met l’acent tonic su la prime vocâl
Ne + imám : nímam

Ancje chi si manten tal serp-cravuat la vocâl –e- de negazion ne »ímam - nèmam« (viers sloven imám - nímam).


SG jaz nímam, ti nímaš, on níma
DU midva nímava, vidva nímata, onadva nímata
PL mi nímamo, vi nímate, oni nímajo


Esercizi
Nimam denarja. Nimaš časa. Nima žena.
Nimava toliko denarja. (toliko = tant)
Vidva tudi nimata volje. (volja = voie)
Onadva nimata otrok. (otrok = frut)
Mi nimamo nič proti. ( imeti proti = vê cuintri)
Nimajo te besede, imajo drugo. (beseda = peraule)

Četrta učna ura / Cuarte lezion

Kaj vidiš? / Ce viodistu?

»Kaj vidiš?«

»Kaj vidiš?«
»Vidim veliko črno hišo.«
»Kdo stanuje v tej hiši?«
»V hiši stanuje moja teta Anica in njen pes Črt.«
»Poznam teto Anico. Videl sem jo včeraj v trgovini.«
»Kaj pa njenega psa, ga poznaš?«
»Ne, njenega psa Črta ne poznam.«
»Jaz ga poznam, je zelo velik in jé samo meso.«
»Torej ni vegetarianec.»
»Ne, ni vegetarianec in to tudi nikoli ne bo!«


Kaj vídiš?
Ce viodistu?

Vídim velíko črno híšo.
O viôt une grande cjase nere.

Kdo stanúje v tèj híši?
Cui isal a stâ in cheste cjase.

V híši stanúje mòja tèta Ánica in njén pes Črt.
In cheste cjase e je a stâ la mê agne Anute e il so cjan Črt.

Poznám tèto Ánico. Vídel sem jo včéraj v trgovíni.
Le cognòs la agne Anute. Le ai viodude îr in buteghe.

Kaj pa njénega psa, ga poznáš?
E il so cjan, lu cognossistu tu?

Ne, njénega psa Črta ne poznám.
No, il so cjan Črt no lu cognòs.

Jaz ga poznám, je zeló vèlik in jé samó mesó.
Jo lu cognòs, al è une vore grant e al mangje dome cjar.

Tórej ni vegetariánec.
Alore nol è vegjetarian.

Ne, ni vegetariánec in to tudi nikóli ne bo!
No, nol è vegjetarian e no lu sarà mai!



Besede

Kaj = ce
vidiš = viodis // di VIDETI (classe II) »viodi« :
vidim = (jo) o viôt // 1. SG di VIDETI
veliko = adiet. acus. fem. di VELIK »grant«
črno = adiet. acus. fem. di ČRN »neri«
hišo = acus. fem. di HIŠA »cjase« //
une peraule di divignince todescje, ce che al vûl dî che i nestris antenâts a vevin dôs speciis di cjase: “la cjase” todescje = HIŠA e la cjase tradizionâl di len KOČA che si dopre ancjemò vuê tal sens di cjase di len” e si dopre in Cravuazie e Serbie par ogni forme di cjase.

Kdó [gdo]= Cui?
stanúje // 3.sg di STANOVATI = jessi a stâ
v tej hiši = in cheste cjase
v = in
tèj // locatîf di TO »chest«
híši // locatîf di HIŠA »cjase«
mòja = mê // fem. di MOJ
teta, - e (fem.) =agne
in = e
njén // = il sô 3. sg fem. di MOJ
pes , psa (m) = cjan
Črt = non sloven
poznám // di POZNATI »cognossi«
tèto // acus. sg di TETA
Ánico // acus.sg di ANICA »Anute«
njénega //= »il so« acus. 3. sg fem. di MOJ
psa // gjen. sg di PES
Črta // gjen. sg di ČRT
vídel sem // »o ai viodût« 1.sg.passât compost
jo // »le« acus. fem. sg di ONA
včéraj – îr
trgovíni // loc. di TRGOVINA »negozi«
ga // »lu« acus. masc. sg. di ON
jé // 3.sg. di JESTI »mangjâ«
samo (av.) – dome
meso // acus. sg di MESO »cjar«
torej – alore, duncje
ni //«nol è« 3. sg. di NE BITI »no jessi«
vegetarianec, -nca (masc.) - vegjetarian.
nikoli (av.) - mai




SLOVNICA


tožilnik /l´acusatîf
Par esprimi alc a coventin dôs robis:
1- »subiet« cui? e
2- il verp »la azion, ce sucedial?«
e subit dopo il obiet »cui o ce? al è l´obiet(îf) de azion«

Tant che lu vevi za spiegât intes frasis negativis al puest dal acusatîf al ven doprât simpri il gjenitîf:

(Jo) o viôt l'arbul > no viôt l'arbul
Vidim drevo (nom.) > ne vidim drevesa (gjen.)


L´acusatîf sloven al rispuint plui o mancul a chês stessis domandis tant che l´acusatîf latin

Tip 1
CE? CUI?
VIDEO > video fratrem meum

Par sloven:
KAJ? KOGA?
VIDIM > vidim mojega brata
mojega brata = acus. di MOJ BRAT = frater meus = gno fradi


Tip 2
KAM ? - DULÀ ?
Eo Romam. = Grem v Rim. = O voi a Rome.
Grem v Ljubljano (acus. di Ljubljana)
Grem v Italijo (acus. di ITALIJA)
Grem v Francijo (acus. di FRANCIJA).


La concuardance dal ADIETÎF e NON
Tant che tal furlan l´adietîf e il pronon a concuardin tal gjenar, numar e câs con il non di riferiment:

bielis frutis

Nom. Pl: lepe deklice = bielis frutis

FRUTIS (+fem,pl) non di riferiment
>
concuardance (fem + pl)
> BIELIS adietîf (atribût)


DEKLIC (gjenitîf, fem., pl) > concuardance (gjenitîf, fem., pl) > LEPIH (gjen. fem pl di LEP – biel)
Gjen. pl: lepih deklic = di bielis frutis


Acus. sg: (vidim) lepega človeka = (o viôt) un biel omp





1) Acusatîf dai masculins (nons e adietîfs)

Tant che in dutis lis lenghis slavis ancje tal sloven, i masculins si dividin in
animâts (personis, nemâi evi.) e inanimâts (robis).

I . animâts
Personis, dut ce che al è vîf o ce che si vûl che al sedi vîf, pai fruts p.e. dut al è vîf e cussì lôr a doprin chest tip par ducj i nons:
bonsaj »bonsai« al pues jessi animât o inanimât in fin dut al dipint dal puint di viste de definizion dal prototip »jessi animât – vîf« che intal câs ideâl al vûl dî »jessi om«:

p.e.
prijatelj »amî«
konj »cjaval«


l'acusatîf dal non e dal adietîf e compagn dal gjenitîf:

Lis desinencis:

NONS
la desinence e je: - A

nominatîf JANEZ > acusatîf / gjenitîf JANEZA

prijatelj > prijatelja
Furlan > Furlana
Acus: vidim Furlana “o viôt il furlan”
Gjen: knjiga Furlana. “il libri dal furlan”

ADIETÎFS
la desinence: - EGA
nominative LEP “biel” > acusatîf / gjenitîf LEPEGA
dober “bon” > dobrega;
hiter “svelt” > hitrega;
velik “grant” > velikega;
redek “râr” > redkega;
furlanski “furlan” > furlanskega

Acus: vidim lepega Furlana “o viôt il biel furlan”
Gjen: knjiga lepega Furlana. “il libri dal biel furlan”

Acus: vidim velikega Furlana “o viôt il grant furlan”
Gjen: knjiga velikega Furlana. “il libri dal grant furlan”

Acus: vidim furlanskega Furlana “o viôt il furlan furlan(istic)”
Gjen: knjiga furlanskega Furlana. “il libri dal furlan furlan(istic)”


La declinazion dal non FURLAN “furlan”

SG DUÂL PL
Nom. Furlan Furlana Furlani
Gjen. Furlana Furlanov Furlanov
Dat. Furlanu Furlanoma Furlanom
Acus. Furlana Furlana Furlane
Loc. Furlanu Furlanih Furlanih
Istr. Furlanom Furlanoma Furlani

adietîf cul non animât
SG DUÂL PL
Nom. velik velika veliki
Gjen. velikega velikih velikih
Dat. velikemu velikima velikim
Acus. velikega velika velike
Lok. velikem velikih velikih
Istr. velikim velikima velikimi



II. inanimâts (robis, astrats)
p.e. korak »il pas«, vrt »zardin«,
l'acusatîf dal non e dal adietîf e compagn dal nominatîf:

Nominatîf KORAK > Acusatîf KORAK :
vidim korak “o viôt il pas”
vidim pas “o viôt il zardin”

O cul adietîf VELIK "grant"
Nom. velik korak > Acus. vidim velik korak “o viôt un grant pas”




la declinazion VLAK »tren«

Sg Duâl Plurâl
Nom. vlak vlaka vlaki
Gjen. vlaka vlakov vlakov
Dat. vlaku vlakoma vlakom
Acus. vlak vlaka vlake
Lok. vlaku vlakih vlakih
Istr. vlakom vlakoma vlaki


adietîf cul non inanimât:
Sg Duâl Plurâl
Nom. velik velika veliki
Gjen. velikega velikih velikih
Dat. velikemu velikima velikim
Acus. velik velika velike
Lok. velikem velikih velikih
Istr. velikim velikima velikimi

...na delo veselo!!

Il sloven uralic / uralska slovenščina

Il sloven uralic
Par capî miôr lassaitmi lâ dilunc cul discors sul gjenitîf sloven. Il gjenitîf sloven al è salacor il plui interessant tra i câs gramaticâi slovens.
Il gjenitîf sloven al si compuarte plui o mancul compagn des altris lenghis slavis, cussì si lu pues clamâ ancje “gjenitîf slâf”.


1 ) Genitivus possessivus o gjenitîf dal possès
La funzion elementâr e je la specificazion dal possès.

Formazion:
Il possessôr si met in gjenitîf:

Avto moje sestre je lep. = L'auto de mê sûr al è biel.
Il possessôr dal auto al è »mê sûr«
avto - auto
moje - gjenitîf fem di MOJ gno, mê
sestre - gjenitîf di SESTRA - sûr



Yugo - avto moje mladosti = Yugo – l´auto de mê zoventût
mladost, -i (fem.) - zoventût


2) Il gjenitîf des frasis negativis

- tant che “obiet diret”
Cuant che denant dal verp si à une negazion si dopre il gjenitîf al puest dal acusatîf
Propit chest al è tipic pes lenghis slavis.

Frase positive > Frase negative
ACUSATÎF > GJENITÎF
Vidim morje. > Ne vidim morja.
O viôt il mâr. > Nol viôt il mâr.


Secont diviersis opinions chest gjenitîf di negazion o gjenitîf slâf al diven des lenghis uralichis. Nuie di strani, i protoslâfs e cussì ancje i nestris proto-slovens a forin i vicins dai popui uralics (p.e. i ongjârs).

- tant che subiet cul verp »no jessi« negât
Očeta ni doma. 'Il pari nol è in cjase.“
očeta gjenitîf di „oče« pari
ni = nol è
doma = in cjase, a cjase


3) tant che complement (obiet) dal verp
Učim se slovenščine. »O impari il sloven.«


4) Complement predicatîf
Al fâs part dal predicât:
Bil je lepega videza. »Al jere un biel omp«


5) Averbi
Hitrih nog = svelt = di gjambis sveltis


6) Genitivus temporis o gjenitîf di timp
Meseca marca - "intal mês di març"
Dne petega maja - "ai cinc di Mai"


6) Genitivus partitivus o il gjenitîf di une cuantitât
Il gjenitîf ven doprât daspò di une unitât di misure de cuantitât, di volum, tant che „litri, chilometri e.v.i.”

Liter mleka - "un litri di lat"
Kilo sira - "un chilo di formadi"
kilovat energije - "un chilowatt di energjie"

Daspò i numerâi plui grandis di 5.

pet kilometrov "cinc chilometris"
šest hiš "sîs cjasis"
deset let "dîs agns"

Chest al vûl dî che i nestris antenâts i protoslâfs a contavin dome fin al numar cinc che al è compagn dal numar dai dêts de man:

1 x Janez = en Janez (SG)

2 x Janez = dva Janeza (Duâl)

3 x Janez = trije Janezi (nominatîf plurâl)
4 x Janez = štirje Janezi (nominatîf plurâl)

5 x Janez = pet Janezov (gjenitîf plurâl)
8 x Janez = osem Janezov (gjenitîf plurâl)
1238 x Janez = 1238 Janezov (gjenitîf plurâl)

Vaja - še kar smo pri 3. učni uri / Esercizi - inmò la tierce lezion (L3)

Za tečajnike / Pai corsiscj

Dut bagnât di sudôr e strac muart.., lu sai, ma cjars corsiscj tignît dûr, za il libri dai libris nus dîs

(Gjen, 3,19) Cul sudôr de tô muse tu ti vuadagnarâs la bocjade,

(1. Mojzesova knjiga 3,19) V potu svojega obraza boš jedel kruh,
(I prins libris de Biblie si cjamin ancje »libris di Moisès« = Mojzesove knjige)
pót, -a (masc.) – sudôr // moj pot – il gno sudôr, gjen.: mojega pota = dal gno sudôr
si dopre ancje: znoj, -a – sudôr : moj znoj = il gno sudôr, mojega znoja = gjen. dal gno sudôr

..e chest al vâl ancje pai brâfs corsiscj, e ancje par me, parcè che prin jo o ai di cjatâ fûr i esercizis



(NE) IMETI PRAV = VÊ RESON (TUART)

LEPO JE IMETI PRAV = AL È BIEL VÊ RESON
Prav imáš. = Tu âs reson.

IMETI PRAV = VÊ RESON
imá prav = al à reson
statístika imá védno prav = la statistiche e à simpri reson!

NE IMETI PRAV = VÊ TUART
on níma prav = lui al à tuart
povèjte, kdo imá prav in kdo níma prav =
diseit cui che al à reson e cui che al à tuart

DATI PRAV = DÂ RESON
Izídi so mu dáli prav. = I risultâts i àn dât reson. =
Dam ti prav. / Prav ti dam. = Ti doi reson


Besede / Peraulis

prav, -a, -o - just,-e

povejte // dal verp POVÉDATI – dî

kdo [gdo] (pron. relat, interog. masc.)

ti // pron. pers. datîf di JAZ

deklè, dekléta (neutr.) = frute
- Interessant che i nons DEKLÈ (=frute, zovine) e il non DÉTE (=frut) a son neutris!



SLOVNICA

Il verp POVEDATI "dî (alc)":

SG jaz povém, ti povéš, on pové

DUÂL midva povéva, vidva povésta, onadva povésta

PL mi povémo, vi povéste, oni povedò/povéjo

Dekleti nam povesta = Dôs frutis nus disin.
Dajte povej! = dai dî


Il gjenitîf dai masculins

La plui part des masculinis a finissin par consonant,

la desinence dal gjenitîf masculin e je »-a«


p.e.
korak »il pas«, gjenitîf korak-a = il pas

pot »sudôr“, gjenitîf pot-a = il sudôr

Janez, gjenitîf Janez-a

zdravník, gjenitîf zdravnik-a = il miedi

obràz, gjenitîf obraz-a = la muse

Il nestri esempli biblic:
V potu svojega obraza = tal sudôr de sô muse

Tretja učna ura / La tierce lezion

V knjigárni / In librarie

Imáte slovárje? Vêso dizionaris?
Imámo nóvi furlánsko slovénski slovár! O vin il gnûf dizionari furlan-sloven!
Kóliko stáne ta knjíga? Trop costial chest libri?
Desét évrov in pétdeset stotínov. Dîs Euros e cincuante centesims.
To je prevèč dragò záme. Al è masse cjâr par me.
Prídem drúgič. O ven une altre volte.


poslušajte tukaj / scoltait achì


Besede:

Us ripuarti simpri:
NONS __ nominatîf e gjenitîf tant che tai vocabolaris latins
p.e.
ime, imena = nomen, nominis
slovar, -ja (=nominatîf: slovar, gjenitîf: slovarja)

ADIETÎFS
masculin, feminin, neutri
nov, -a, -o (nov, nova, novo)
lep, -a, -o (lep, lepa, lepo)

VERPS
l´infinitîf e la prime singolâr
p.e.
priti (inf.), pridem (1 sg)
La base de peraule e je la 1 sg mancul desinence: PRIDE-




knjigárna, -e (femin.) – librarie // knjigarni (locatîf)

Imáte ? / ali imate ? – vêso // 2 PL di IMETI (+ acus.)

slovár, -ja (masc) - dizionari // slovarje acus. pl

nov, -a, -o (adiet.) – gnûf, gnove // novi (acus.)

kóliko ? (pron) – cetant, trop ?

kóliko stáne ? - Trop costial ?

ta, ta, to (pron demonst.) // chest, cheste

knjíga, -e (fem) – libri

desét (numerâl) – dîs

évro, -a (masc) - Euro

in (co) – e

pétdeset (numerâl) – cincuante

stotín, -a (masc) – centesim // stotinov (gen pl)

drag, -a, -o – cjâr

záme ['zame] < za mene – par me

mène ['mεne] (pron pers) (acus e gjen di “jaz”) - me

príti (inf), pridem (1sg) – vignî // pride-m, -š, -0

drúgič – une altre volte

poslušajte tukaj / scoltait achì




Kako se reče po furlansko?
V skoraj vseh jezikih uporabljajo ime „Kosovo”, srbsko različico. Madžari uporabljajo npr. Koszovó, po slovensko Kosovo.
V furlanščini je statistično gledano - sodeč po guglu - furlansko „Kosovo” najpogostejša oblika, toda dostikrat beremo tudi „Cossovo” in „Kossovo”.
Turščina z ozirom na albansko obliko „Kosovë”, imenuje deželo „Kosova”, bili so tudi med prvimi, ki so priznali neodvisnost.
Predlagal bi za furlanščino „Cossove” ali „Kosove”, s členom torej „la Cossove” ali „la Kosove”.
Čeprav zdi se mi, da imajo na Kosovu druge probleme.



Cemût si disial par furlan?
In scuasit dutis lis lenghis a doprin il non „Kosovo” la variant serbe. I ongjarês a doprin p.e. Koszovó, par sloven Kosovo.
Par furlan statistichementri doprant il google la variant plui doprade e je Kosovo, però vonde dispès si pues lei ancje Cossovo e Kossovo.
La lenghe turche rispiet ae forme albanese „Kosovë” e clame il paîs „Kosova”, a jerin ancje un dai prins a ricognossi indipendence.
O proponarès par furlan Cossove o Kosove, cul articul la Cossove o la Kosove, rispiet al gjenâr feminin de peraule.
Però mi pâr in Cossove a àn altris problemis.



besede / peraulis

Kako se reče? Cemût si disial?
Kako se reče po slovensko / po nemško / po italijansko / po srbsko
= par sloven / todesc / talian / serp

v [u] (prep. + locatîf-lûc, acusatîf direzion) – in/a

vseh [u'sex] locatîf plurâl di VES „dut”

imé (neutr), gjen. imena – non

razlíčica - variant

Madžàr – ongjarês (omp), Madžárka – ongjarese (femine)

Madžárska (fem.) – Ongjarie

npr. – p.e.

furlánščina – la lenghe furlane, il furlan
v furlanščini = locatîf „inte lenghe furlane”

statistično - statistichementri

dostikrat = vonde dispès

beremo = o leìn (di sore però tal test impersonâl si pues lei, si lei
dal verp BRATI "lei":
SG bere-m, bere-š, bere
DU bere-va, bere-ta, bere-ta
PL bere-mo, bere-te, bere-jo

turščina = la lenghe turche

Turčija, -e (fem) – Turchie

albanski, -a, -o (adietîf m/f/n) - albanês

Albanija, -e - Albanie

dežela (fem.) – paîs

bil, bila, bilo – part. Pass. di BITI „jessi” // bil sem = o soi stât

imenovati, imenujem – clamâ

ki (pron relatîf) - che

med (prep. + instrumentâl) – tra // med prvimi = tra i prins

priznati (classe I.: prizna-m, -š, -0...) – ricognossi

neodvisnost (fem.) - independence

predlagal – part pass di PREDLAGATI „proponi”
predlagal bi – o proponarès

za (prep + acusatîf) – par
furlanščino (acusatîf di furlanščina)

s (prep + instrumentâl) – cun

torej – duncje

zdi se mi – mi pâr

imajo // 3pl di IMETI „vê”

druge // fem. Pl di drug, -a, o – „altri”

problem (masc) - probleme


poslušajte tukaj / scoltait achì



Slovnica / Gramatiche


BESEDOTVORJE / LA FORMAZION DES PERAULIS
l’elementut –ŠČINA al significhe „LENGHE”
p.e.
Base de peraule FURLAN + –ŠČINA > FURLANŠČINA „LA LENGHE FURLANE”
SLOVEN + ŠČINA > SLOVENŠČINA
LATIN + ŠČINA > LATINŠČINA »il latin«
NEM + ŠČINA > NEMŠČINA »il todesc«


Base: SLOVEN-

Esempli di formazions:

SLOVEN-EC = sloven (persone)
SLOVEN-KA = slovene (persone)
SLOVEN-SKI, -SKA, -SKO = sloven, -e adietîf
SLOVEN-ŠČINA = la lenghe slovene
SLOVEN-ITI = verp »fâ sloven“
SLOVEN-IJA = Slovenie
SLOVEN-STVO = slovenitât
SLOVEN-SKOST = slovenitât

e v.i.


PREDLOG / PREPOSIZION

Predlogi kraja / Preposizions di pueste

Lis preposizions di pueste NA, OB, V (par furlan in/a) si doprin cul locatîf e cul acusatîf.
Tant che inte lenghe latine si dopre il locatîf (il latin al dopre il ablatîf) pal lûc concret "a Udin, a Lubiane, a Triest"
e l´acusatîf invezit pe direzion: "o voi a/viers Udin (direzion)"

v + locatîf:
v Ljubljani = a Lubiane, v Sloveniji – in Slovenie


v + acusatîf:
(grem) v Ljubljano = (o voi) a Lubiane
(grem) v Furlanijo = (o voi) in Friûl





VERP
reči – dî //
RE-ČI cun infinitîf par -ČI
une peraule impuartante e doprade, e fâs part de classe IV.

Formazion:
Base REČE + desinencis
SG –M, -Š, -0
DUÂL -VA, -TA, -TA
PL -MO, -TE, -JO

SG
jaz rečem – jo o dîs
ti rečeš - tu tu disis
on (ona, ono) reče - lui al dîs, jê e dîs

DUÂL
midva rečeva – (dome dôs personis) nô o disìn
vidva rečeta - vô o disês
onadva rečeta - lôr a disin

PL
mi rečemo - nô o disìn
vi rečete - vô o disês
oni rečejo - lôr a disin


Cussì ancje p.e. NESTI „puartâ”:
Base NESE+ desinencis:
SG NESE-M, NESE-Š, NESE
DUÂL NESE-VA, NESE-TA, NESE-TA
PL NESE-MO, NESE-TE, NESE-JO

Alore vonde imparâ lis desinencis, nol è masse dificile, nomo?

DRUGA UČNA URA / LA SECONDE LEZION

A` (B)OŠ KAVO? / VÛSTU UN CAFÈ?

Janez: Dobro jutro! Bundì !
Metka: Dobro jutro! Bundì !
Janez: Kako si? Cemût stâstu?
Metka: Jaz v redu, kaj pa ti? Jo ben, e tu?
Janez: Jaz tudi. A` boš kavo? »Vûstu un cafè?
Metka: Prosim! Vulintîr!
Janez: Evo! Ve ca!
Metka: Hvala ti, zelo je dobra! Graziis, ce bon!
Janez: Izvrstna! Res je dobra! Ecelent ! Sì, pardabon !
Metka: Oh žal mi je, moram domov. Adijo Janez!
Janez: Se vidiva! Adijo Metka!

poslušajte tukaj / scoltait achì



Besede / Peraulis

Tal sloven no si scrivin acents.
jútro (neutr.) – la buinore
si (2. Sg di BITI »jessi«) – tu sês
v redu – ben, apuest
kaj ? (pronon interogatîf) – ce ?
pa (coniunzion) – e
ti (pron. pers.) - tu
túdi (averbi) – ancje
prósim – par plasê, par cortesie // dal verp “prositi” (III. tant che “učiti« viôt L1) “domandâ (alc a cdn)”
èvo [εvo] – ve ca
hvála ! – Graziis !
zeló (averbi) – une vore // zelo lep “une vore biel, bielon, bielissim”
dòbra (adietîf fem. di dóber (masc), dòbra, dòbro (neutr.)
žal mi je – mi displâs // mi (pron pers. datîf) – mi
móram – o scuen // di MORATI (I.) “scugnî”

poslušajte tukaj / scoltait achì



Slovnica / Gramatiche

Glagol / Il verp

I verps si dividin in 5 classis:
I. par -ATI : del-ati “fâ”
II. par- ETI : videti “viodi”
III. par –ITI : učiti “imparâ“
IV. –STI, -ČI : nesti “puartâ“, reči “dî“
V. (i/a/u) –TI : popiti “bevi“

I. -ati
SG
jaz mora-m - o scuen
ti mora-š - tu scuegnis
on mora - al scuen

DUÂL
midva mora-va (dôs personis) o scugnìn
vidva mora-ta (dôs personis) o scugnîs
onadva mora-ta (dôs personis) a scuegnin

PL
mi mora-mo o scugnìn
vi mora-te o scugnîs
oni mora-jo a scuegnin





Pozdravi / Salûts»Dobro jutro« si dopre dome di buinore
Lassâsi a tu par tu “maman, mandi”
Adijo! (la peraule plui doprade)
Čao!
Živjo!
Ajd' živjo!
Drži se! [d∂rš sε]
Imej se! [Mεj sε]


poslušajte tukaj / scoltait achì



Izgovor / La pronunciazion

Salacor la robe plui impuartane e je sintî o scoltâ »il sun« de lenghe – i vôi o il spirt di ogni lenghe.
O cîr di no doprâ masse i tiermins lenghistics e di spiegâ lis robis cun peraulis semplicis, parcè che il sloven tant che ogni lenghe si pues imparâlu cence la cognossince dai tiermins e mecanisims teoretics – imparâ a mût di frut e no badâ masse a lis regulis, cussì o ai imparât l'albanês tal militâr cun masse timp a disposizion e scoltant la radio Tirana su lis ondis mediis.
Magari cussì no no soi la radio Tirana, ma:

Mogoče je najpomembnejša stvar, da prisluhnimo najprej »zvoku« jezika – oči al duša vsakega jezika.
Poskusil bom uporabljati čim manj jezikoslovnih izrazov in razložiti zadeve s preprostimi besedami,
Ker se lahko slovenščine ali katerega koli jezika naučimo brez teh izrazov in poznanja mehanizmov –
učiti se kot otrok in ne se obremenjevati preveč s pravili, tako sem se npr. v vojski, ki je nudila prosti čas na pretek, učil albanščine, predvsem s poslušanjem radia Tirane na srednjih valovih.
Žal nisem radio Tirana, ampak »
»

poslušajte tukaj / scoltait achì


Besede / Peraulis
mogóče - salacor
najpomémbnejša stvar - la robe plui impuartane
zvók (masc) - il sun
okó (neutr.), (pl)očí – voli / i vôi
dúša (fem.) – il spirt
vsákega jezíka - di ogni lenghe
poskúsil bom(, da / infinitîf) (1. Sg. futûr di poskusiti »cirî di«) - O cîr (di / infinitîf)
uporábljati – doprâ

poslušajte tukaj / scoltait achì


La pronunciazion dal furlan e somee a chê dal sloven:
- acent dinamic
- vocâls lungjis e curtis
- vocâls tonichis a son plui lungjis
- neutralizazion des consonants finâls
- nuie doplis : lis consonants doplis par furlan e par sloven a deventin ugnulis

1) Naglas / l'acent:
Tant che il furlan il sloven al cognòs l'acent dinamic. / Slovenščina kot furlanščina pozna jakostni naglas.
p.e. danes ['dan∂s], denar [d∂'nar], vrtiček ['v∂rtiç∂k]
Parvie dal acent dinamic al sucêt dispès, specialmentri te lenghe fevelade:
- La vocâl toniche e je plui lungje danes [da:nes]
- La riduzion des vocâls atonichis (cence acent) - tipic pal sloven
danes > dánes > dans > dòns (dialetâl, ma doprât ancje a Lubiane)
ali boš »sarâstu, vûstu“ > á bóš > áuš (lenghe fevelade)

2) La neutralizazion des consonants finâls
Tant che tal furlan e p.e. tal turc Mahmud > Mahmut lis consonants sonoris a passin a sordis
inte posizion finâl la sonore e devente sorde, tal furlan ancje esprimût te scriture tal sloven invezit NO:
Janez ['janes]
Matjaž [mat'jaš] (non tipic sloven, e non di gno frari)
Portorož [porto'roš]

3) l > [u]
la “ l “ finâl si pronuncie tant che [u]
žal [žau] »purtrop, magari cussì no«
te lenghe fevelade
–al > [-ou] o [-u] : delal [delau / delou / delu] »fat«
-el > [-iu] o [-u] : videl [videu / vidu ] »viodût«

4) la »v«
La »v« denant di un consonant si pronuncie [u]
vlak [u'lak ] „il tren“
vtakniti [u'takniti] „meti dentri“
Evro ['euro]


5) »LJ« [ l ] e »NJ« [n]
La »lj finâl si pronuncie [ l ]:
metulj [me'tul]
Kranj [kran]

6) R silabiche si pronuncie cu la semivocâl ∂
krt [k∂rt]
vrt [v∂rt]
srd [s∂rt]

poslušajte tukaj / scoltait achì

poslušaj / scolte

Pritisnite tukaj in prenesite si posnetek prve vaje (lekcije)

/

Fracait achi e discjamait la vôs de prime lezion


Besede / Peraulis
pritisnite (2.pl imperat. di “pritisniti”) – fracait (2.mn velel. od “fracâ)
tukaj (si dopre ancje “tu, tule, tukajle”) – achi
prenesite si (2. pl. imperat. di “prenesti si”) – discjamait (2. mn. velel.od discjamâ)
posnetek (masc) – regjistrazion, vôs
prve (gjen. di prvi »prin«) – de prime
vaja, lekcija (fem.) - lezion

Razlage / Spiegazions
Tal sloven tant che tal latin classic no si doprin articui:
posnetek prve lekcije - la vôs da la prime lezion
slovnični odnosi se izražajo s priponami / lis relazions gramaticâls si esprimin cun sufìs
rodilnik / gjenitîf: prve lekcije = da la prime lezion = latin primae lectionis

LEZION 1 »Živjo!« / VAJA 1 »Mandi!«

Živjo! Mandi!

Danes je nedelja. Vuê e je domenie.
Dobrodošli! Benvignûts!
Učimo se slovensko (furlansko)! Imparìn il sloven (il furlan)!
Dobro? Vadial ben?
Ne, danes ne, zdaj žal nimam časa. »No, vuê no, cumò purtrop no ai timp.«
Poglej ven! Cjale difûr!
Kako lepo vreme! Ce biel timp!
Vidimo se jutri! Si viodìn doman!

I. la pronunciazion / izgovor
c = furl. »z« tant che »zucar«
č = furl. »ç«
s = furl. »s, ss« tant che »jessi«
š = tant che talian »sc» denant di »i,e« p.e. »sci«
z = furl. »-s-» p.e. »rose«
ž = tant che francês »j« p.e. »jour«



II. salûts / pozdravi
dober dan! bundì!
dober večer! buine sere!
lahko noč! buinegnot!

tu par tu (saludâ e lassâsi)
živjo / zdravo! mandi/ maman !
si viodìn! vidimo se!


III. peraulis/ besede
danes – vuê
je – al è // 3. sg di BITI »jessi«
nedelja – domenie // < ne + delati 'no+lavorâ', parcè che no si lavore, biele etimologjie
dobrodošli! - benvignûts! // dobro – ben + došli »vignûts«
učimo se – imparâ, cjapâ sù // dal verp UČITI »insegnâ« + SE »-si« riflessîf
slovensko – sloven / par sloven
furlansko – furlan / par furlan
dobro – ben //
masc. dober, fem. dobra, neutr. dobro = masc. bon, fem. buine
ne – no
zdaj (averbi) – cumò
žal (averbi) - purtrop
nimam – no ai // < ne »no« + imam »ai« dal verp IMETI »vê«
čas (masc) – timp

poglej – cjale // imperat. di POGLEDATI »dâ un cuc, cjalâ«
ven (averbi) - difûr
kako – ce, cemût
lepo (neutrum) – biel // lep, lepa, lepo = biel, biele
vreme (neutr.) - timp
vidimo se (rifl.) – viodisi // riflessîf di VIDETI »viodi«
jutri (averbi) - doman


IV.
gramatiche / slovnica

NON / SAMOSTALNIK
------------------------------
a) Il sloven al cognòs trê gjenars (masc., fem., neutr.) tant che il latin:
p.e.
DOBER = BONUS
DOBRA = BONA
DOBRO = BONUM

b) Il sloven al à conservât ancje il duâl, lu doprin pocjis lenghis, p.e. l'arap, sanscrit;
cussì o vin trê numars: sing, duâl, plurâl.

c) la declinazion cui sufìs tant che tal latin:
o vin 6 câs: nominatîf, gjenitîf, datîf, acusatîf, locatîf, strumentâl


VERP / GLAGOL
-----------------------

BITI »jessi«
Sg
SG1 (jaz) sem - (jo) o soi
SG2 (ti) si - (tu) tu sês
SG3 (on, ona, ono) je – (lui) al è / (jê) e je

Dual
D1 (midva, medve) sva - (doi personis) o sin
D2 (vidva, vedve) sta – (doi) o sês
D3 (onadva, onedve) sta – (doi) a son

PL
PL1 (mi) smo – (noaltris, nô) o sin
PL2 (vi, Vi) ste - (voaltris, vô, Vô) o sês
PL3 (oni, one, ona) so - (lôr) a son


UČITI
inf – ITI (III.)

SG
uči-m
uči-š
uči

D
uči-va
uči-ta
uči-ta

PL
uči-mo
uči-te
uči-jo