Esztergom, Visegrád, Szentendre, Komárom/Komárno...

Komárom/Komárno www.komarno.sk : smo si tudi ogledali, sicer leži na Slovaškem, živi pa, kot tudi dvojezični napisi kažejo, tu veliko Madžarov. Dvojezičnost se izvaja, vsaj glede na napise, dosledno, v glavnem v precej večji meri kot npr. na Koroškem, če bi Komarno primerjali s Celovcem npr.

Komárom/Komárno www.komarno.sk: o vin stât ancje in Slovachie, la tabele bilengâl e fevele de fuarte presince ongjarese, positîf il fat che ogni scrite ancje reclams o segnalazions di ogni fate a son scritis in dutis lis dôs lenghis par slovac e ongjarês, anzit ti saludin prin par ongjarês, forsit un esempli pai carintians...

Prizor iz Skanzna, vasica iz pokrajine Kisalföld (okolica mesta Győr)
Skanzen: Cjasis de regjon Kisalföld (ator di Győr)

O vin stât par cuatri dîs in Ongjarie a Esztergom e dulintor. Il non Esztergom al è di divignince slave, le vevin clamade la citât in chel timp Strěgom »la vuardie« peraule leade al verp sloven »stražiti« »veâ, stâ sù«, straža »vuardie« salacor par sô buine posizion strategjiche sore la Danau.
Daspò di agns »cence museus« o vin finalmentri visitât ancje cualchi museu, il museu che mi à plasût di plui si cjate su la strade di Sztaravoda (viôt il biel non di divignince slave, sloven: »stara« »viele« + »voda« »aghe«) dongje de citât Szentendre.
Il museu »Skanzen« al è un gran muzeu etnografic al viert. La idee di chest tip di museu a viert di mostrâ la vite dai nestris vons intun mût realistic-reâl al plui pussibil cun riconstruzions precisis e diven de Svezie dulà che al fo metût adun tal 1891 il prin museu etnografic a viert il »Skansen« (viôt www.skansen.se ) a Stockholm.
Il Skanzen ongjarês www.skanzen.hu (che si scrîf daûr de pronunciazion daûr la peraule svedese) al presente riconstruzions di diviers tips di borcs ongjarês, p.e. un borc de regjon »Alföld« la grande bassure a soreli jevât cun lis sôs cjasis lungjis di plui di 50 metris cu la cjalcine blancje e cul tet tipic di stranc. Robe ugnule e jere il »rétes« il strudel ongjarês (il Strudl no lu vin cjatât fûr i austriacs, lu vevin cjapât dai ongjarês e turcs dal timp dai grandis vueris cuintri i turcs). Lu preparin intune pecarie riconstruide, alore dut tant che se si cjatassin tal an 1850 (la peraule furlane pecarie forsit mancul doprade in Friûl e diven dal sloven »pekarija« dal verp »peči«).
E lu dîs pardabon ancjemò une volte no ai mangjât mai une robe tant buine – une delizie! E lu dîs jo che no soi propit un amî dai dolçuts!
Se tu vûs viodi dut ti coventaran almancul doi dîs, cun fruts e famee a vuelin ancjemò di plui, cussì o tornarìn di sigûr une altre volte.

V Esztergomu in ...

Bili smo kot omenjeno na izletu na Madžarskem v Estergomu, po hrvaško Ostrogon, ime je v glavnem slovanskega izvora in je povezano z glagolom »stražiti« prvotno ime: Strěgom (»stražarnica«).
Po letih brez pravih muzejskih obiskih, smo si ogledali kar nekaj muzejev, tako tudi »Skanzen« muzej na prostem na cesti »Sztaravoda« (od »stara voda«) blizu Szentendreja. Zamisel prikazati nekdanje življenje s pomočjo rekonstruiranih naselij je uvožena iz Švedske, kjer so prvi muzej te vrste odprli že leta 1891 v Stockholmu.
Madžarski »Skanzen« (ime pride švedskega »Skansen«) prikazuje natančne rekonstrukcije madžarskih naselij iz vseh pokrajin, npr. dolge (do 50 metrov) z apnom pobeljene panonske hiše pokrite s slamo. Edinstven je bil pri vsem tem »rétes« po prekmursko »retaš« tako jabolčni kot tudi višnjev zavitek, poskusil sem seveda oba, to je madžarski zavitek ali predhodnik avstrijskega štrudljna. Avstrijci te sladice niso iznašli, pač pa je prišla v času turških vojn preko Madžarov na Dunaj.

Farkasgyepű / Wirtshäuzl’

Ca us met une foto di un cartel bilengâl ongjarês - todesc interessant. Il cartel si cjate a Farkasgyepű un piçul borc di minorance todescje a sud de citât Pápa. A disin che li si pues respirâ l’aiar plui net in Ongjarie, za al mitic re Mátyás, i slovens lu clamin „kralj Matjaž«, i plaseve a lâ chenti a cjace. Ae fin de Seconde Vuere Mondiâl al jere chenti il cjâflûc dal regjim fassist “Nyilas”, tal 1944 in scjampe de Armade Rosse.
Interessant al è il non, il non ongjarês Farkasgyepű al diven di „farkas” = lôf e „gyepű” = cjarande, busse. Une volte a jerin masse lôfs ator, e cussì si veve dibisugne di „cjarandis“.
Il non todesc „Wirtshäuzl’” invezit nol fevele di lôfs, al significhe „piçule ostarie”. A mi mi plâs chest non tal dialet bavarês, ancje parce che al è scrit intune grafie todesc-ongjarese. La popolazion todescje a Wirtshäuzl’ no fevele plui il todesc, discomparîts ancje i lôfs, scjampât ancje il regjim fassist, passade ancje la Armade Rosse, al reste dome il non e l’aiar net.
Alore al è ben vê un cartel bilengâl. – se no altri

Danes bi predstavil sliko zanimive dvojezične krajevne table madžarsko-nemške. Tabla se nahaja v kraju Farkasgyepű, majhni vasici, kjer že od nekdaj prebiva nemška manjšina južno od mesta Pápa. Pravijo, da imajo najčistejši zrak na Madžarskem, že naš slavni kralj Matjaž (po madžarsko Mátyás) je prav tu najraje hodil na rekreacijo, na lov. Na koncu druge svetovne vojne je bilo tu tudi glavno mesto fašističnega režima “Nyilas” na Madžarskem, ki se je moral sem umakniti pred Rdečo Armado.
Zanimivo se mi zdi ime, madžarsko Farkasgyepű je sestavljeno iz „farkas” = volk in „gyepű” = živa meja, ograja. Torej nekoč so se tu naokoli spotikali volkovi, in zato so potrebovali te omenjene „žive” ograje.
Nemško ime „Wirtshäuzl’” ne priča o volkovih, pomeni nekako ljubkovalno le „gostilnica”. Prvič mi je všeč narečno bavarska oblika, še bolj pa zato, ker je pisano v neki madžarsko-nemški pisavi. Nemško prebivalstvo Wirtshäuzl’a ali gostilnice ne govori več nemško, izginili so tudi volkovi, pobegnil tudi fašistični režim in mimo je šla tudi Rdeča Armada, ostalo je le še ime in čist zrak.
Torej ni niti tako slabo imeti dvojezično krajevno tablo (drugače se ne bi bil tu ustavil).

turbo folk o turbo Volk?

turbo folk si clame la musiche popolâr-pop-rock-balcaniche che si scolte in Serbie.
A ritmi dal turbo folk a vuidin ancje lis lôr machinis (a prevalin i nons BMW e Mercedes e i microbus Mercedes Sprinter) i migrants-serps su pes stradis ongjaresis tornant de Serbie viers la Austrie.
Cussì al jere ancje îr - tant che simpri - dramatiche la situazion su la statâl - 81 - fra Székesfehérvár e Győr.
Gnûf a jerin dome i cinc crôs di len une dongje di chê altre cu la scrite in caratars cirilics ad ôr de strade pôc prin dal lûc bilengâl Mór/Moor (cul cartei bilengâl ongjar/todesc).
A vuelin rivâ a cjase a timp record, scjampâ par cualchi dì - o cu lis peraulis di un gno amì di Sarajevo, subit dopo rivât bevi un bon cafè in cjase sô, però... cjalant lis crôs di len cu la scrite in caratars cirilics blancs, nons di muarts migrants, alore mi domandi, cetancj di lôr no lu bevaran mai plui il cafè ni in cjase sô, ni in Austrie, Gjermanie..?

turbo folk ali turbo Volk?
turbo folk, srbsko glasbo, rojene v času razpadanja Juge, poznamo.
V turbo folkovskem ritmu vozijo svoje stroje (prevladuje klasika: BMW in Mercedes in seveda car je mikrobus Mercedes Sprinter) srbski-turbo-zdomci po madžarskih cestah na poti vračajoč se iz Srbije nazaj v Avstrijo.
Tako se je godilo tudi včeraj - kot zmerom takorekoč – hungarorinško brezpogojno prehitevanje na magistrali 81 med Székesfehérvárjem (Stolni Beligrad) in Győrom.
Novost so bili le sveže postavljeni križi z vtisnjenimi imeni v cirilici ob cesti nekje malo pred Mórom.
Želijo si biti čimprej doma po možnosti v rekordnem času, zbežati za nekaj dni, popiti doma po prispetju fino domačo kavico, ampak ko gledam te križe z napisi v cirilici, se sprašujem, koliko jih je, ki kafice ne bodo več pili, ne doma, ne kje drugje v Avstriji, Nemčiji..?

Imperator Traianus

in chescj dîs il Cjâf di stât rumen Traian Băsescu al passe lis vacancis inte regjon de minorance etniche magjare intal storic Székelyföld (la tiere dai secêi o sicans) (ator di ongj. Kovászna/rum. Covasna e Hargita/Harghita)
Lis mediis ongjaris si interessin une vore di cheste visite privade, il cjâf di stât cu la maiute narancine al mangje plats ongjarês in piçulis ostariis e al cjol un cafè cu la int semplice, puare, un turist francês al diseve - cun braure - intune interviste ae television ongjare Duna TV che a vevin baratât cuatri peraulis, altris lu vevin tignût di turist, pôc prin a vevin bevût „o halbă de bere" o par ongjarês "egy korsó sör" (un grant di bire) cul president, cussì dopo dut chest - simpri lis mediis ongjaris - lu clamin "re Mátyás" il mitic re dai ongjârs che si mudave cun vistîts di puar par viodi ce che al fâs il so popul.
Il re Mátyás al è ancje une figure mitiche de storie slovene, dome che i slovens lu clamin "kralj Matjaž" e lu tignin di sloven, in ogni câs al è un idul pai fruts e sostegnidôr dai puars.
Cumò se i miei fruts mi domandassin cui isal il mitic "kralj Matjaž" il re dai puars - alore o podarès dî, cjale ca al è chest omenut li cu la maiute narancine che al cjape a bracecuel une frute magjare..


Te dni je romunski predsednik Traian Băsescu za počitnikarjenje izbral revno območje, kjer živi madžarska manjšina Székelyföld (okoli madž. Kovászna/rom. Covasna in Hargita/Harghita) globoko v Transilvaniji.
Madžarski novinarji se zelo zanimajo za ta zasebni obisk, kajti predsednik v oranžni majici se je podal na vas med narod, skupaj sedijo v kaki vaški gostilnici pri madžarskem golažu, nek francoski turist, ki se je tam po naključju znašel (kaj je v teh krajih iskal ni znano), je izjavil za madžarsko televizijo, da sta dobro poklepetala, drugi so gospoda v oranžni majici imeli za turista, ne da bi vedeli, da ga pijejo skupaj s predsednikom, zato so mu dali že privzdevek „Mátyás király” zgodovinski madžarski kralj, ali po naše "kralj Matjaž”, znan po tem, da se je pogosto preoblekel v reveža in obhodil ravno te revne kraje, kjer se zdaj mudi predsednik.
Če me zdaj otroci vprašajo, kdo je pravzaprav bil ta pravljični "kralj Matjaž" – potem bom vedel, kaj moram reči, no poglej onega tam v ta oranžni majici (zgleda, da je bil skozi v isti majici).

il tokaji al è in pericul / tokaj je v nevarnosti

vuê di buinore su la radio ongjarese o ai sintude la gnove che ancje il tokaji
ongjarês e slovac al è in pericul, miôr, l'ambient dal tokaji al è in pericul, parcè che a vuelin fâ sù un complès industriâl a pôcs chilometris des innomenadis braidis. Cumò i produtôrs a vuelin clamâ in jutori la unesco.
In fin dai fins nuie tokaji, tocai, točaj ..vonde, o voi a bevi une bire!

tokaj je v nevarnosti
danes sem slišal na madžarskem radiu novico, da je tudi madžarski oziroma slovaški tokaj v nevarnosti, točneje okolica tokaja, ker nameravajo zgraditi industrijski kompleks le nekaj kilometrov od znamenitih brajd. Zdaj kličejo na pomoč unesco.
Na koncu ne bo ne tokaja, ne tocaia, ne točaja..itak je bol pir!