Μπίρα

Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra

Ce isal? Un scherç dal 04. di Fevrâr?

No, o vin cjacarât de peraule semitiche BJT che si pronuncie bajit, bet, bejt evi. (viôt il post prime), e cheste peraule si cjate ancje in scuasit dutis lis lenghis dal mont, dapardut dulà che a doprin la peraule greche ALFABET, i slovens a doprin la variant moderne ABECEDA ancje se l'alfabet sloven al tache a-b-c-č-d .
Alore o vin a ce fâ cul alfabet grêc, bielis lis letaris grechis nomo?

Η (i) = la , l’articul feminin tal grêc classic si pronuncie tant che [he:], la vocâl e diven dal A lunc, chel istès â lunc si cjate te posizion finâl latine o taliane : ros-a, o tal cjargnel: cjas-a inaltrò in Friûl o vin la –e alore tant che te storie de lenghe greche .

λέξη , f (léksi) = peraule , viôt lis peraulis de stesse lidrîs: lessic, lessicolic

μπίρα (bíra) = interessant al è che si doprin doi segns μπ pal sun [b]. Tal grêc classic a vevin la letare “beta” Β β ϐ (viôt alfa-bet-), tal grêc modern si pronuncie la beta tant che [v] e cussì a àn costruît une gnove letare μπ pal sun [b].
Storichementri il non grêc “beta” al diven a diret dal semitic, dal fenici beth = cjase o l'ebreic, arab BJT viôt il gno post prime

προέρχεται (proérchetai) = al diven

πιθανότατα (pithanótata) = vadì, probabilmentri

από (apó) = di

une peraulute une vore cognossude, p.e. apuestul dal grêc apostolos, dal verp apostellein : apo-, apo- 'di, vie' + stellein 'mandâ, inviâ´

την (tin) = articul tal acusatîf, la –n pal acusatîf e diven dal –m, viôt tal latin l'acusatîf -m p.e. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = taliane

λέξη = viôt di sore

Alore par furlan:
La peraule μπίρα e diven de peraule taliane birra
παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= Une bire par plasê! )


Μπίρα
Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra
Kaj to zdaj?

Pisal sem o semitski besedi BJT, ki se izgovarja glede na jezik bajit, bet, bejt itd. (glej nazaj), to besedico pa najdemo skrito v svetovno znani besedi ALFABET, čeprav v slovenščini rabijo prej ABECEDA, kar spet ni čisto prav, saj se naša abeceda začne z a-b-c-č-d, torej abecečeda.
Torej se lotimo grških črk:

Η (i) = ta, določni člen ženskega spola, v klasični grščini se je izgovarjal kot [he:], samoglasnik dolgi e pride iz dolgega a-ja (gre za narečno varianto), ta A pa je enak obrazilu za ženski spol –A kot v slovenščini žen-A, deklic-A itd.

λέξη , f (léksi) = beseda, to poznamo, recimo: leksi-kon itd.

μπίρα (bíra) = to je zanimiv primer, ki kaže, da Grki glas B označujejo z dvema črkama μ (m) in π (p)
Stari Grki so ta glas označevali z črko “beta” Β β ϐ (tudi v besedi alfa-bet-), ker se je pa ta glas skozi čas v grščini razvil v glas [v], zato ga najdemo tako v cirilici, so morali iznajti novi znak, to je pa: μπ [b].
Zgodovinsko ime črke “beta” pride neposredno iz semitskega jezika, feničansko »beth« = dom, hiša, ali arabsko, hebrejsko BJT

προέρχεται (proérchetai) = izhaja iz

πιθανότατα (pithanótata) = verjetno

από (apó) = iz, od
znana besedica, npr. apostol iz grške apostolos, od glagola apostellein : apo-, apo- 'od' + stellein 'poslati´

την (tin) = člen v tožilniku, –n za tožilnik pride iz –m, ki ga ima še latinščina -m npr. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = italijanski

λέξη = glej zgoraj

po slovensko:
Beseda μπίρα izhaja iz italijanske besede birra .

παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= pivo prosim! )

Lingua latina non mortua est!

Magari cussì no no ai il timp e no lu varai par lei lis oparis classichis latinis o grechis. Fin vuê o riten che il studi dal latin o dal grêc classic al sedi impuartant e necessari. Pal fat vuê tal ream de eficacie e cressite la int e stime dibant il studi des lenghis muartis e stime dibant ancje il studi des lenghis piçulis.
Secont mê sperience personâl voltâ i tescj antics ti jude a analizâ une lenghe scognossude, capî il sisteme gramaticâl simpri tacant cul subiet e predicât e dome dopo lâ indevant cui relazions dentri dal subiet, predicât, obiet e.v.i. difat ogni lenghe e cognòs lis relazions fra subiet, predicât e obiet.
Ma di plui si visìn de biele retoriche, de grande espressivitât, la prime opare scrite in prose – se no mi sbali – al fo »De agri cultura« di Porcius Cato, ma ducj a cognossin di sigûr la sô innomenade frase: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“ (M. Porcius Cato)
Lu ai let propit vuê sgarfant te Rêt che chest dictum però al sedi une creazion dal Nûfcent Cato al à doprât il grêc par pronunciâ cheste necessitât:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „

chi Cato al dîs dome peraule par peraule „Cartagine no jessi“ naturalmentri une costruzion ACI acusatîf cun infinitîf (Karchēdon-a) tant che tal latin.
mē = no
einai = infinitîf jessi
infin al vûl dî chel istês chê la version latine »esse delendam« = no-jessi

Dontri vegnial il non grêc „Karchedon” par latin la citât si clame Carthago, par sloven però Kartagina.
Il non al diven dal fenici Qart Hadašt ("la citât gnove") infin dut il nestri alfabet al fo cjapât di chel fenici.
qart = citât
Hadašt = gnove
(Gr Νέα Καρχηδόνα; Lat Carthago Nova).

L’element „qart” lu cjatìn ancje tal non pal Signôr dai fenicians „Melqart” (par furlan Melcart),
fenici Milk-Qart "Il re de citât" (cf. arabic malik, melik = re) che si cjate tal non dal pari di Anibâl.
Amilkar (grêc Αμίλκας, latin Hamilcar dal non origjinâl Abdmelqart = servidôr di Melcart.
Amilkar al fo clamât ancje „Barak“ (però no: Obama).



Lingua latina non mortua est!

Žal ni časa, da bi se posvečal branju latinskih in starogrških del. Ostajam pri mnenju, da bi bilo to koristno, koristno za vsakogar. Zakaj tratiti čas z mrtvimi jeziki?
Izraz je vprašljiv, kajti ali dejansko ni rojenih govorcev latinščine, dovolj bi bilo, da bi, in za to sem že slišal, kdo naučil otroke kot prvi jezik latinščino, potem bi bili oni „rojeni“ govorci in latinščina ne bi bila več mrtvi jezik in potem bi bilo moje vprašanje odvečno.
Koristno je, ker ti učenje latinščine na klasičen način pomaga pri analizi, katerikoliže jezika, kajti povsod se lotiš zadeve tako, da iščeš najprej osebek, povedek ..predmet kot to treniraš vedno pri prevajanju iz latinščine.
Poglejmo znan Katonov (M. Porcius Cato) izrek: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“.
Z začudenjem sem zvedel, da je ta stavek kreacija iz 19. stoletja, kajti Katon starejši je izgovoril svoj znani stavek v grščini:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „
tukaj Katon pravi, da meni, da Kartagine naj ne bo več, torej, da naj mesto uničijo.
mē = ne
einai = nedoločnik „biti“

Skod pa grško „Karchedon”, latinsko Carthago.
Ime je od feničanskega Qart Hadašt ("Novo mesto") konec koncev je tudi naša abeceda feničanska.
qart = mesto
Hadašt = novo

Element „qart” najdemo tudi drugje, npr. v imenu za feničanskega boga „Melqart”, po feničansko Milk-Qart "kralj mesta" (prim. arabsko malik, melik = kralj), to pa imamo tudi v imenu Hanibalovega očeta Hamilkar (gr Αμίλκας, lat Hamilcar iz fen. Abdmelqart = Melqartov služabnik.
Hamilkarja so klicali drugače tudi enostavno na kratko „Barak“ (ampak brez Obame).