A Hollabrunn la pissine esterne e vierzeve lis puartis, difûr o vin un soreli di lui che ti fâs mâl e par parâ vie il mâl di cjâf o bêf la turche. Mi plâs il non „mignestre nere” pal „cafè a la turche” creât dal famôs poet ongjarês János Arany intune poesie sore i turcs che a rivarin a cjapâ tal 1544 la capitâl ongjarese.
Tal esercit popolâr jugoslâf (ancje jo o ai vût il „plasê” di fâ part) a vevin i cussì clamâts „kafedžija”-s che a vevin dome l’assum di preparâ pai uficiâi il cafè a la turche.
Tai agns otante in dute la ex-Jugoslavie si beveve dome il cafè di troi, centenârs di toneladis di Minas, Alvorado a àn passât il cunfin austriac. I slovens a mangjin ancjemò vuê vulintîr cheste mignestre nere.
V Hollabrunnu je bazen na prostem odprl svoja vrata, zunaj nabija ubijajoče julijsko sonce, da bi se znebil glavobola, pijem turško. Všeč mi je ime „črna juha” za turško kavo, ki ga je tvoril znani madžarski pesnik János Arany v pesmi o turkih, ki so uspeli zavzeti v letu 1544 madžarsko prestolnico.
V „stari” jugovojski (tudi jaz sem imel to srečo) so imeli takoimenovane kafedžije, ki niso imeli drugega opravila kot kuhati oficirjem turško kavo (saj pri nas je bilo tako).
V osemdesetih letih je cela bivša Juga pila samo pretihotapljeno (no pa tiste uradne kile) kavo, stotine ton Minasa, Alvorade so se pretakale preko avstrijske meje. Slovenci še danes radi jedo to črno juho.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar