Trieste qytet ilir? alb. qytet < civitas > furl. citât

Agns indaûr, inmò denant des ultimis inutilis vueris balcanichis, de crisi cossovare, o ai vût a Lubiane la oportunitât di frecuentâ lis oris tignudis dal professôr Rexhep Ismajli, un grant albanolic e politic cossovâr, di jeri e di vuê.
O fevelavin de leterature, de nassite e de formazion de lenghe albanese, de lenghe normalizade, de problemis de normalizazion che a son une vore atuâl ancje ai timps di vuê in Friûl.
Ancje li si doprave un smaneç di grafiis, sore dut dôs variants, il gêc e il tosc. Graziis a la fuarte identitât e cussience di identitât albanese, a rivavin di salvâ la lenghe, cuintri il mâr di influencis slavis, greghis, turchis, talianis..ancje se a fasevin part a religjons diviersis, a jerin ortodos, catolics e musulmans.
L innomenât professôr nus spiegave cu la sô autoritât di studiôs apassionât la sô teorie dal svilup storic de lenghe albanese, la teorie dai lenghiscj e storics albanês, specialmentri ce che al rivuart i leams cu la penisule balcaniche e la cussiclamade cuestion iliriche.
Vuê mi è vignût iniment la sô spiegazion dal non antic "Tergeste" de citât Triest:
Secont lui “Tergeste” al diven dal iliric (albanês) “treg” 'marcjât, place' + sufìs ide. *sthā ‘stâ’ ancje cf. p.e. il non antic «Ladesta, Ladeston » de isule Lagoste (par crauat « Lastovo”) .
I slovens a berlavin, vuê inmò une part de tifoserie di balon slovene "Trst je naš".
I furlans a disin "Triest al jere furlan".
I talians a disin "Trieste è Italia" (almancul cuant che al jere tornât sot la Italie tal 1954).
I todesc a disin (disevin) "Triest ist deutsch".
I austriacs e ongjarês: "Triest/ Trieszt e jere une citât austroongjarese."
E i albanês ce disino?


Ilirski Trst

Pred leti, še pred zadnjimi balkanskimi vojnami, kosovko krizo, sem imel priložnost v Ljubljani obiskovati predavanja slavnega albanologa in politika profesorja Rexhepa Ismajlija.
Vrtelo se je okoli knjiženosti, nastanka albanskega jezika, težavah pri nastanku knjižnega jezika, težave, ki so trenutno aktualne v Furlaniji,
kajti tudi Albanci so tedaj uporabljali (kot v 19. stoletju tudi Slovenci) cel kup različnih pisav, predvsem pa dve različici gegovsko (sever) in toskovsko (jug).
Zahvaljujoč se močni identiteti in zavesti, so Albanci uspeli ohraniti svoj jezik, navkljub slovanskim, grškim, turškim, italijanskim vplivom, četudi so bili po veri neenotni, pravoslavne, muslimanske in katoliške.
Znameniti profesor nam je večkrat govoril o svoji teoriji o zgodovinskem razvoju albanščine, ki se ujema z mnenjem albanskih jezikoslovcev in zgodovinarjev, še posebno glede na zgodovinske povezave z balkanskim polotokom in takoimenovano ilirsko vprašanje.
Danes sem se spomnil razlage starodavnega imena mesta Trst "Tergeste".
V prvem delu naj bi se skrivalo albansko "treg" 'trg' + pripona ide. *sthā ‘stâ’, ki se najde v številnih antičnih dalmatinskih krajevnih imenih, npr. "Ladesta, Ladeston" hrvaško otok Lastovo.
Slovenci pravijo (vsaj so pravili) "Trst je naš",
Furlani "Trst je bil furlanski"
Italijani pravijo "Trieste è Italia" (vsaj leta 1954).
Nemci "Triest ist deutsch"
Avstrijci in Madžari: "Triest/ Trieszt je avstroogrsko mesto."
In zdaj še Albanci?