Superstrât o super-strade ? Napredni »nadsloj« na super-stradi

La storie de lenghe furlane e sommee une vore ae storie de lenghe francese,
no dome tal lessic tip mari-mère pari-père..frère/soeur (< lat. soror) ev.i.
Il furlan tal sô jessi elementâr e storic al è cence dubi plui dongje al grup celtic-romanç, secont il ragrupament celtic-romanç versus italoromanç, ma vuê tal sô jessi atuâl al è plui dongje al secont, al grup talian. Il risultât di une strade lungje di un substrât celtic, superstrât gjermanic, adstrâts (influencis des lenghis di dongje) todescj-slâfs.

Dal celtic fevelât dai Cjargns al è restât pôc, pôc si cjate ancje tal francês, dutis lis dôs sûrs neolatinis a àn un substrât celtic, e dopo al è rivât il podê gjermanic puartant cun se influencis gjemanichis soredut tal lessic.

Tal ultin câs a fevelin di un superstrât ce che al vûl dî semplicementri: il podê politic o i vincidôrs a cjaparan sù la lenghe dal popul latin o latinizât

– ce biele robe:

i vincidôrs viodût che jerin in pôcs a si metin in code lassant il podê lenghistic al popul - forsit un model pai paîs modernis in Europe e ancje pe Italie – jo lu clamarès al puest di superstrât la super-strade viers la Europe!



napredni »nadsloj«

Zgodovina furlanščine je skrajno podobna zgodovini francoščine, ne samo v besedišču kot furl. mari- fr. mère,furl. pari- fr. père,
furl. fradi – frère, furl. sûr – fr. soeur (< lat. soror) itd.
Furlanščina je po svojem zgodovinskem osnovnem značaju bližja keltsko-romanski skupini, seveda če sprejmemo razvrstitev v keltsko-romansko in italo-romansko skupino.
Danes kaže stanje premik v smeri italijanske skupine, na koncu dolge poti, skupek različnih slojev (kot pri vsakem jeziku), keltski podsloj ali substrat, torej neka keltska podlaga, ki velja tudi za določena področja Slovenije, vsaj za Koroško. Sledi germanski nadsloj ali superstrat in adstrat ali neka dodana vrednost (kot pri davku..), vplivi sosedov, torej slovanski in nemški.

Od keltskega jezika keltskega plemena pradavnih Karnov ni ostalo kaj dosti, ostalo je nekaj besed, ki se rabijo v furlanščini še danes,npr. beseda »troi« »pot«, podobno velja za francoščino, obe sestri imata keltsko podlago.
Kasneje s propadom Rima so prispela germanska plemena, ki so prevzela oblast, tako na ozemlju današnje Francije kot Furlanije.
V zadnjem primeru govorijo o nadsloju ali superstratu, kar pomeni preprosto:
politična premoč ali zmagovalci so se naučili jezik naroda, latiniziranega naroda – res čedna reč :
zmagovalci, glede na to, da jih je malo, se postavijo zadaj v vrsto in prepustijo jezikovno oblast narodu – mogoče vzorec za mnoge države v Evropi, tako bi to imenoval namesto superstrata »super strado« ali po slovensko avtocesta.