torek, 19. junij 2007

mari – lenghe / materni jezik

Il imprest plui adat pe interazion intime tra la mari e il frut al è la marilenghe, in ogni câs la lenghe fevelade, tal câs dal furlan la varietât locâl dal furlan.


gjavât fûr dal Gjornâl Furlan des Siencis 4. 2003, 97-114
- Neuroimagjins funzionâls e çurviel bilengâl:
“...In particolâr, si à viodût che se un sogjet bilengâl al veve une lesion intal
emisferi di çampe e al diventave afasic, nol jere dit che al ves i stes pro-
blemis in dutis dôs lis lenghis. Se al meiorave nol jere dit che al ves un
recupar paralêl in dutis dôs lis lenghis.



gjavât fûr de Patrie 2002 zenâr:
A cjacarin Franc Fari, neurolenghist, e Tullio De Mauro, lenghist talian
DE SIENCE UN SI' SIGÛR
...
«Une lenghe no je dome un strument esteriôr, un vistît. La lenghe, la nestre prime lenghe, la “Heimsprache”, la marilenghe – e chest al vâl pal plui umil dai dialets come pe lenghe plui cognossude e innomenade – e fâs part dai nestris afiets, des relazions, dal cognossi». «La marilenghe si cjate intai nestris sintiments, intal nestri cuarp prime che intal çurviel. Plui o rindìn fuart intes frutis e intai fruts il plen posses de lôr “Heimsprache”, miôr lôr a impararan la lenghe de scuele, la lenghe uficiâl e chês altris lenghis». Miôr a impararan che a esistin altris lenghis e altris culturis. «No stin a dismenteâsi che savint plui lenghis, cognossint plui culturis — al dîs cun convinzion il professôr Franc Fari — al è une vore plui dificil di jessi raziscj».

materni jezik

Najprimernejše sredstvo za ustvarjanje domače, bližnje vezi med materjo in otrokom je uporaba maternega jezika, v vsakem primeru govorjenega jezika, v primeru furlanščine krajevno narečje, v primeru slovenščine krajevne govorice.

Znani so klinični primeri, ko pride zaradi težke bolezni (možganov) do afazije, v takem primeru se lahko celo zgodi, da kaka večjezična oseba izgubi znanje tujih, kasneje naučenih, jezikov in je v stanju govoriti samo še v prvem maternem jeziku.

Ni komentarjev: