In Gjermanie il guvier Merkel al vûl fâ obligatori l’insegnament de lenghe todescje tes scuelis maternis, obligatori (dome) pai fruts dai imigrants turcs, de ex-jugoslavie, araps e altris dal mont di soreli jevât, obligatori par ducj fale une "piçule" ecezion: i fruts dai merecans, japonês, coreans e altris dal soreli a mont.
Discriminazion?
La strade juste, mi pâr, e podarès jessi miorâ la competence sedi te forme scrite chê orâl in dutis lis dôs lenghis, inte lenghe di "minorance" (ancje se i turcs no son une minorance storiche in Gjermanie) e inte lenghe uficiâl, ven a stâi la lenghe turche e todescje.
Duncje, obligatori sì.
Dome cui che al fevele ben la sô lenghe mari, al fevelarà ben la lenghe uficiâl.
Chel istès al vâl pes minorancis plui o mancul storichis, o in altris peraulis: dâ al frut la oportunitât di imparâ plui lenghis e no dome a nivel di lenghe fevelade.
V Nemčiji namerava Merkelova vlada uvesti obvezno malo šolo z nemškim učnim jezikom, obvezno za otroke priseljencev iz Turčije, bivše Jugoslavije, in iz drugih dežel, ki ne pripadajo zahodnemu svetu, obvezno za vse (?), razen ene same majhne izjemice, izjema so otroci iz ZDA, Japonske, Koreje.
Enakopravno?
Prava pot bi bila, najprej poskrbeti za dobro znanje (pisno in usno) maternega jezika in vzporedno uradnega večinskega jezika (četudi otroci priseljencev nimajo pravnega statusa manjšine v Nemčiji in drugod), torej obvezno učenje da, npr. turščine in nemščine.
Jezikoslovci vedo, da je dobro znanje maternega jezika pogoj za učinkovito učenje jezikov nasploh.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar