Udin e conte vs. Udin al conte / Gospa ali gospod Videm

O ai let cun interès l´ultin numar de Patrie – no pal ultin o soi deventât un dai colaboradôrs di chest zornâl impuartant - e la interviste a Zuan Nazzi “Nazzi cuintri dut e ducj?”
Dopo agns e agns di lavôr no si è rassegnât a pleâ la schene sot dal re di Babel (par doprâ une frase bibliche), al critiche il mût di spindi bêçs di bande des organizazions uficiâls cul sostegn di chel e di chest.
Mi displâs il fat – simpri de posizion neutrâl di sloven cjalant dut di difûr – che di une bande »a son in pôcs i furlans« e di altre bande »no cjatin la strade juste par meti adun i fuarcis« p.e. scrivi un dizionari di riferiment (viôt p.e. la Biblie stampade cu lis pipis..)
No pal ultin il dizionari (furlan – sloven plui o mancul 40 mil lemis) lu scrîf ancje jo za plui di dîs agns, tacant cu la grafie de SFF daspò cun chê di Lamuele e cumò cu la uficiâl (o Lamuele 2), ma dibant, ancje jo o lavori di bessôl cence un sostegn conret, ma o ai decît di tignî dûr a doprâ la grafie uficiâl – rispiet pe energjie di Nazzi, però la normalizazion de lenghe e la grafie e je une robe fondamentâl, nol si trate di pleâ la schene sì e no, la grafie e je stade acetade cuntun consens politic, une leç o »la constituzion de lenghe« –
O cjati (la mê opinion personâl) che la soluzion uficiâl biele e sedi in ogni câs miôr des pipis che no àn nuie a ce fâ cul mont latin, nancje il rumen di spirt mieç slâf nol dopre lis pipis.
Alc altri:
“Udin e conte” o “Udin al conte”?
Nazzi (simpri la interviste): “No si pues mandâ a insegnâ int che
no sa lis robis, opûr mi ven iniment un esempli:
la trasmission «Udin e conte». Cemût si fasial
a sbaliâ a partî dal titul! Udin al è masculin, no
feminin! Ju scolti chei zovins, a son ancje brâfs te
intenzion, ma ce becanots che a tirin fûr!”

Udin al pues jessi masculin tant che Triest, però »la citât di Udin« e je feminine –
E secont l'ultin »Udin e conte« al significhe :
»La citât (UDIN)“ e conte > la citât – che si clame Udin – e conte.

Ce pensaiso?

La vichipedie furlane:
“Udin e je la capitâl dal Friûl; e je situade intal Friûl centrâl, intune posizion strategjiche: e je une citât di plui di 97.000 abitants……”





Gospa ali gospod Videm

Z zanimanjem sem bral zadnjo številko mesečnika Patrie (ustrezno povezavo najdete na desni strani) – nenazadnje že nekaj časa sodelujem – in predvsem intervju s slovaropiscem Zuanom Nazzijem, članek z naslovom “Nazzi cuintri dut e ducj? (Nazzi proti vsem)”
Po dolgih letih neomajnega in »neplačanega« dela res ni šel na kolena, temveč graja način, kako uradne organizacije mečejo denarje (skozi okno) s podporo tega in onega.
Meni je žal – seveda iz slovenskega gledališča – da po eni strani »je itak malo Furlanov« po drugi pa »jim nekako ne gre vkup«, da bi se zmenili in spravili na skupni tir, nekako klasika majhnih združb morda. Tako do danes še ni bil spisan merodajni slovar – tudi pri Slovencih je trajalo šele v 20. stoletju, prej so bili posamezniki kot Pleterski.
Tako se tudi jaz postavim v vrsto z mojim slovarjem (furlansko – slovenski 40 tisoč enot), ki ga že malo večnost sestavljam, ampak vseeno velja uporabljati uradno priznani pravopis oziroma črkopis, ki je vsekakor boljša rešitev kot črkopis s strešicami, saj te že same po sebi ne sodijo v nek latinski- romanski črkopis, niti na pol slovanska romunščina jih ne rabi.