Četrta učna ura / Cuarte lezion

Kaj vidiš? / Ce viodistu?

»Kaj vidiš?«

»Kaj vidiš?«
»Vidim veliko črno hišo.«
»Kdo stanuje v tej hiši?«
»V hiši stanuje moja teta Anica in njen pes Črt.«
»Poznam teto Anico. Videl sem jo včeraj v trgovini.«
»Kaj pa njenega psa, ga poznaš?«
»Ne, njenega psa Črta ne poznam.«
»Jaz ga poznam, je zelo velik in jé samo meso.«
»Torej ni vegetarianec.»
»Ne, ni vegetarianec in to tudi nikoli ne bo!«


Kaj vídiš?
Ce viodistu?

Vídim velíko črno híšo.
O viôt une grande cjase nere.

Kdo stanúje v tèj híši?
Cui isal a stâ in cheste cjase.

V híši stanúje mòja tèta Ánica in njén pes Črt.
In cheste cjase e je a stâ la mê agne Anute e il so cjan Črt.

Poznám tèto Ánico. Vídel sem jo včéraj v trgovíni.
Le cognòs la agne Anute. Le ai viodude îr in buteghe.

Kaj pa njénega psa, ga poznáš?
E il so cjan, lu cognossistu tu?

Ne, njénega psa Črta ne poznám.
No, il so cjan Črt no lu cognòs.

Jaz ga poznám, je zeló vèlik in jé samó mesó.
Jo lu cognòs, al è une vore grant e al mangje dome cjar.

Tórej ni vegetariánec.
Alore nol è vegjetarian.

Ne, ni vegetariánec in to tudi nikóli ne bo!
No, nol è vegjetarian e no lu sarà mai!



Besede

Kaj = ce
vidiš = viodis // di VIDETI (classe II) »viodi« :
vidim = (jo) o viôt // 1. SG di VIDETI
veliko = adiet. acus. fem. di VELIK »grant«
črno = adiet. acus. fem. di ČRN »neri«
hišo = acus. fem. di HIŠA »cjase« //
une peraule di divignince todescje, ce che al vûl dî che i nestris antenâts a vevin dôs speciis di cjase: “la cjase” todescje = HIŠA e la cjase tradizionâl di len KOČA che si dopre ancjemò vuê tal sens di cjase di len” e si dopre in Cravuazie e Serbie par ogni forme di cjase.

Kdó [gdo]= Cui?
stanúje // 3.sg di STANOVATI = jessi a stâ
v tej hiši = in cheste cjase
v = in
tèj // locatîf di TO »chest«
híši // locatîf di HIŠA »cjase«
mòja = mê // fem. di MOJ
teta, - e (fem.) =agne
in = e
njén // = il sô 3. sg fem. di MOJ
pes , psa (m) = cjan
Črt = non sloven
poznám // di POZNATI »cognossi«
tèto // acus. sg di TETA
Ánico // acus.sg di ANICA »Anute«
njénega //= »il so« acus. 3. sg fem. di MOJ
psa // gjen. sg di PES
Črta // gjen. sg di ČRT
vídel sem // »o ai viodût« 1.sg.passât compost
jo // »le« acus. fem. sg di ONA
včéraj – îr
trgovíni // loc. di TRGOVINA »negozi«
ga // »lu« acus. masc. sg. di ON
jé // 3.sg. di JESTI »mangjâ«
samo (av.) – dome
meso // acus. sg di MESO »cjar«
torej – alore, duncje
ni //«nol è« 3. sg. di NE BITI »no jessi«
vegetarianec, -nca (masc.) - vegjetarian.
nikoli (av.) - mai




SLOVNICA


tožilnik /l´acusatîf
Par esprimi alc a coventin dôs robis:
1- »subiet« cui? e
2- il verp »la azion, ce sucedial?«
e subit dopo il obiet »cui o ce? al è l´obiet(îf) de azion«

Tant che lu vevi za spiegât intes frasis negativis al puest dal acusatîf al ven doprât simpri il gjenitîf:

(Jo) o viôt l'arbul > no viôt l'arbul
Vidim drevo (nom.) > ne vidim drevesa (gjen.)


L´acusatîf sloven al rispuint plui o mancul a chês stessis domandis tant che l´acusatîf latin

Tip 1
CE? CUI?
VIDEO > video fratrem meum

Par sloven:
KAJ? KOGA?
VIDIM > vidim mojega brata
mojega brata = acus. di MOJ BRAT = frater meus = gno fradi


Tip 2
KAM ? - DULÀ ?
Eo Romam. = Grem v Rim. = O voi a Rome.
Grem v Ljubljano (acus. di Ljubljana)
Grem v Italijo (acus. di ITALIJA)
Grem v Francijo (acus. di FRANCIJA).


La concuardance dal ADIETÎF e NON
Tant che tal furlan l´adietîf e il pronon a concuardin tal gjenar, numar e câs con il non di riferiment:

bielis frutis

Nom. Pl: lepe deklice = bielis frutis

FRUTIS (+fem,pl) non di riferiment
>
concuardance (fem + pl)
> BIELIS adietîf (atribût)


DEKLIC (gjenitîf, fem., pl) > concuardance (gjenitîf, fem., pl) > LEPIH (gjen. fem pl di LEP – biel)
Gjen. pl: lepih deklic = di bielis frutis


Acus. sg: (vidim) lepega človeka = (o viôt) un biel omp





1) Acusatîf dai masculins (nons e adietîfs)

Tant che in dutis lis lenghis slavis ancje tal sloven, i masculins si dividin in
animâts (personis, nemâi evi.) e inanimâts (robis).

I . animâts
Personis, dut ce che al è vîf o ce che si vûl che al sedi vîf, pai fruts p.e. dut al è vîf e cussì lôr a doprin chest tip par ducj i nons:
bonsaj »bonsai« al pues jessi animât o inanimât in fin dut al dipint dal puint di viste de definizion dal prototip »jessi animât – vîf« che intal câs ideâl al vûl dî »jessi om«:

p.e.
prijatelj »amî«
konj »cjaval«


l'acusatîf dal non e dal adietîf e compagn dal gjenitîf:

Lis desinencis:

NONS
la desinence e je: - A

nominatîf JANEZ > acusatîf / gjenitîf JANEZA

prijatelj > prijatelja
Furlan > Furlana
Acus: vidim Furlana “o viôt il furlan”
Gjen: knjiga Furlana. “il libri dal furlan”

ADIETÎFS
la desinence: - EGA
nominative LEP “biel” > acusatîf / gjenitîf LEPEGA
dober “bon” > dobrega;
hiter “svelt” > hitrega;
velik “grant” > velikega;
redek “râr” > redkega;
furlanski “furlan” > furlanskega

Acus: vidim lepega Furlana “o viôt il biel furlan”
Gjen: knjiga lepega Furlana. “il libri dal biel furlan”

Acus: vidim velikega Furlana “o viôt il grant furlan”
Gjen: knjiga velikega Furlana. “il libri dal grant furlan”

Acus: vidim furlanskega Furlana “o viôt il furlan furlan(istic)”
Gjen: knjiga furlanskega Furlana. “il libri dal furlan furlan(istic)”


La declinazion dal non FURLAN “furlan”

SG DUÂL PL
Nom. Furlan Furlana Furlani
Gjen. Furlana Furlanov Furlanov
Dat. Furlanu Furlanoma Furlanom
Acus. Furlana Furlana Furlane
Loc. Furlanu Furlanih Furlanih
Istr. Furlanom Furlanoma Furlani

adietîf cul non animât
SG DUÂL PL
Nom. velik velika veliki
Gjen. velikega velikih velikih
Dat. velikemu velikima velikim
Acus. velikega velika velike
Lok. velikem velikih velikih
Istr. velikim velikima velikimi



II. inanimâts (robis, astrats)
p.e. korak »il pas«, vrt »zardin«,
l'acusatîf dal non e dal adietîf e compagn dal nominatîf:

Nominatîf KORAK > Acusatîf KORAK :
vidim korak “o viôt il pas”
vidim pas “o viôt il zardin”

O cul adietîf VELIK "grant"
Nom. velik korak > Acus. vidim velik korak “o viôt un grant pas”




la declinazion VLAK »tren«

Sg Duâl Plurâl
Nom. vlak vlaka vlaki
Gjen. vlaka vlakov vlakov
Dat. vlaku vlakoma vlakom
Acus. vlak vlaka vlake
Lok. vlaku vlakih vlakih
Istr. vlakom vlakoma vlaki


adietîf cul non inanimât:
Sg Duâl Plurâl
Nom. velik velika veliki
Gjen. velikega velikih velikih
Dat. velikemu velikima velikim
Acus. velik velika velike
Lok. velikem velikih velikih
Istr. velikim velikima velikimi

...na delo veselo!!