Ogni dì a muerin lenghis e ogni dì a nassin gnovis. Statistichementri a muerin plui che no a nassin, e di sigûr ancjemò di mancul lis lenghis resussitadis dai muarts.
La lenghe jugoslave e je une di chês primis, il jugoslâf al murì za timp indaûr, apene nassût. Un frut cun masse malatiis. Nassût tant che idee politiche, mai cumplide, fin dopo une agonie che e durave plui di dîs agns.
Isal resussitât dai muarts? Sì, a Viene. Di gnûf tornât de Ongjarie dopo Pasche, tal gno puest di vore a Viene, o lavi jù a meti fûr lis scovacis, ma denant de puarte sierade des scovacis un vieli (il responsabil pes scovacis!) mi diseve alc e dopo par serp-cravuat ancjemò “može, može« (=ok, va ben, ok., si pues). Dopo mi domandave se o feveli ancje par jugoslâf.
»O soi sloven.« »Ben, alore tu fevelis par jugoslâf.« »Da!«
Vstajanje od mrtvih
Vsak dan umirajo jeziki in novi nastajajo. Statistično gledano jih je več, ki izginejo, manj, ki se rodijo, in nekaj, še manj, ki umrejo in se spet rodijo.
Jugoslovanščina je ena, ki spada med prve, umrla je že pred časom, komaj potem ko so ji pomagali priti na svet. Otrok s preveč otroškimi bolezni. Rojen kot politični projekt, neuresničeni, končani po smrtnem boju, ki je trajal več kot deset let.
Je vstala od mrtvih? Je, na Dunaju!
Dobro nazaj iz Madžarske po Veliki Noči, sem se spet podal na delo na Dunaj. Tam sem moral najprej smeti odnesti, grem torej v klet, tam stoji pred zaklenjenimi vrati nek tip, ki me nekaj ogovarja (očitno odgovorni za smeti!), potem slišim samo nekaj po srbohrvaško “može, može”. Nato me vpraša, če govorim jugoslovansko. Da, sem pa Slovenec, torej.. “ »Fino, govoriš jugoslovansko«.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar