ponedeljek, 14. januar 2008

une impinion di un turist / mnenje turista



I viaçs in machine a costin simpri di plui, cence i cuatri ruedis no si pues - almancul ca di nô fûr in campagne, dulà che a son a disposizion in totâl doi bus un di buinore che al puarte i cuatri fruts a scuele e un di daspomisdì che al puarte i fruts in cjase.
Di chê altre bande, o la int e je plui siore di me o (o jo o soi plui puar..) o i viaçs in machine a costin masse pôc, ognidun al va in machine ancje par fâ doi metris passant di un negozi a chel altri.
Ca di nô in Basse Austrie o paìn par un liter diesel 1,18 -1,22 euro, in Slovenie al coste mancul, in Italie e in Gjermanie al coste ancjemò di plui, plui di 1,30, e a restin ancjemò mil robis di paiâ.
Ca di nô tal cussìclamât paîs di bicicletis (no lis dopre nissun fûr che la frutarie) secont la propagande (cumò si cjatìn tal mieç de campagne eletorâl), la machine e reste l’unic mût di movisi di une bande a chê altre, al mancje il timp par fâ doi o forsit trê pas a pît, e lu àn semplicementri dismenteât.
Il rimiedi plui vieri e naturâl cuintri il stress al è lâ a pît, parcè che lant a pît tu tu sês costret di fâ nuie.
Il campion de Europe al è la Italie, cu la medaie di aur rivuardant il numar di machinis, ma ancje rivuardant il smog (fum).
Magari cussì no ancje tal biel Friûl, al sud di Glemone, Udin, viers Cividât, viers il mâr o viers Pordenon, soredut tes stradis viers Mestre e Vignesie dut un mâr di machinis. Chel istès in Slovenie a Bled, tal gno biel paîs, lungjis codis di machinis tal centri di Bled, in biciclete a Bled tu tu cjatis in pericul di muart. Cumò di cent agns indaûr chenti - a Bled - si curavin malatiis polmonaris.
Stradis plen di machinis e camions tal mieç dai cjamps e braidis.
Cence machine no si pues, la benzine e je za masse cjare, al reste dome di lâ a voltis a pît, ma se o lait finalmentri a pît, badait ben!
Lu sai, o soi stât masse pôc timp in Friûl par dî alc sul seri, ma la mê e je une impinion di un “turist” vignint in Friûl, in machine, però cul gasoli de Slovenie.


mnenje turista

Vožnja z avtom je dražja in dražja, brez štirikolesnega prijatelja ne gre, vsaj tu zunaj na deželi, ko imaš na voljo vsega dva avtobusa, enega zjutraj, ki pelje otroke v šolo, drugega pa popoldne, ki otroke pripelje spet nazaj domov.
Ali imajo ljudje preveč/več denarja (ali ga imam jaz premalo) ali je avto še preveč poceni,
za vsak meter se sede za volan, prestavlja avto od ene trgovine do druge, do vrtca, šole pa nazaj.

V Avstriji je zdaj liter nafte/dizla tam okoli 1,18 -1,22 evra, v Sloveniji je za kakih 15 centov ceneje, v Italiji in Nemčiji preko 1,30, potem pa je še tisoč drugih stvari za plačati.
V naši deželi koles (ki jih razen mularije noben ne uporablja več) ostaja avto edino prevozno sredstvo, ni časa za sprehanje, navadna hoja je iz mode, s palicami ali kaj podobnega to mogoče.
Iz lastnih izkušenj, pešačenje recimo v službo je najboljši recept proti stresu, zdaj hodim s kolesom, to pa nima istega učinka.
Evropski prvak je Italija, zlato odličje po številu avtomobilov na prebivalca, spredaj so tudi pri onesnaženem zraku v mestih, z mestom Milano na čelu.
Žal je podobno tudi v lepi Furlaniji, južno od Gumina, Videm, proti Čedadu ali v smeri Gradeža, predvsem pa na cestah okoli Mestra in Benetkah je polno pločevine.
Tudi v Sloveniji je že dovolj tega, poglejmo samo na Bled, v kolonah vse stoji in to sredi Bleda, za bicikliranje tu ni prostora, pred stotimi leti so tu še s čistim zrakom zdravili ljudje.
Brez avta ne gre, to smo že ugotovili, gorivo je že itak predrago, ostane samo, da gremo vseeno kdaj pa kdaj peš, po pa glej, da te kdo ne zgazi!
Vem, da sem bil premalo časa v Furlaniji, da bi dal kako resno oceno, dajem pač mnenje kot to vidi sleherni turist, ki prihaja večinoma z avtom, po možnosti s slovenskim gorivom v tanku.

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

O crôt ch'al sedi dapardut compagn. In Lussemburc, dulà ch'o voi cuant ch'o passi dongje, dome par lâ a fâ il plen parcé ch'a coste 15 di mancul, e an chê di meti lis bicicletis a disposizion di chei che vuelin.Come che an fat a Parigji. Naturalmenti, nuie da viodi cun Amsterdam o cui paîs fiamingos ma o crôt che cun ce ch'al é daûr a meti sù il Bush, achi di pôc, al costarà talmenti cjâr di fâ il plen, ch'a si bandonarà la machine.

Anonimni pravi ...

Il model dal comprâ cu lis ruedis, di consumadôrs motorizâts al è daûr a finî cu la crisi dal sisteme auto. Ma al varà lis sôs ultimis sodisfazions soredut tai paîs che no àn provât chês comoditâts, o pensi a la Cine, o tai sacs sociâi che prin no podevin gjoldilis: vecjos, imigrâts. In Friûl o vin la densitât di machinis plui alte de Europe: 65 autos par 100 abitants.Ma e je daûr a rivâ ancje cualchi sconfite, no par sielte. Si continuin a fâ stradis e tarondis ma in tancj puescj il trafic al è nome tes oris di ponte: ven a stâi che chês stradis no coventavin.
O ai la fiducie che o stin sveantsi e si inacuarzarìn che vin di gambiâ costumance.

Janez Erat pravi ...

o soi dacuardi che si varès di gambiâ costumance
par un Friûl cun mancul machinis,
p.e. telelavôr
ca di nô scuasit dute la citât e lavore a Viene
50-60 km ogni dì
,
bicicletis a disposizion, ma forsit grazie a Bush2 ..
o Clinton2 o