plui mastin che no il fier / Trdoglav

Graziis al coment di Sandri o ai capît che il pâr furlan VIELI e VIERI al puarti indenant il concet vieri indoeuropean che al doprà dôs peraulis pal significât „vecjo, vecchio”:
une peraule dome pes robis e chê altre dome pes personis tant che tal ongjarês modern:
VIERI ongjarês „régi” 'vecjo' pes robis: p.e. a régi híd 'il puint vieri'
VIELI ongjarês „öreg” 'vecjo' pes personis, vivents : öreg kutya 'cjan vecjo'

il concet vieri si manten tal latin:

lat.
VETUS
(gjen. veteris) 'vecjo' pes robis < IE *wetus- "an" (cf. sanscrit. vatsa- "an," gr. etos "an," het. witiš "an,", antic lit. vetušas "old, aged", sloven “večen, večni«, rus. »večnyj« e v.i.


SENEX
(gjen. senis) 'vecjo' pes personis, vivents' < IE *sen- "vecjo" sanscrit sanah "vecjo”, armen. hin "vecjo", gr. enos "vecjo", lit. senas "vecjo", gotic sineigs "vecjo" e v.i.


e il furlan al puarte indenant il concet vieri:

furl.
VIERI »pes robis«
VIELI »pes personis – ogni tant pes robis«
VECJO »personis, robis«

>
forsit o probabilmentri a cause de influence taliane si doprarà dome:

vecjo »personis, robis«


la peraule corispuindinte slovene e je »star« (vecjo), ancje crav. star, češ. starý, rus. staryj,
e diven di < sta-r- k *stā 'stâ'
alore »star« al vûl dî »stâ fer, mastin, impostât« o cun altris peraulis
secont la etimologjie »il vieli al è un om mastin«
jo lu dîs cul rispiet pai vielis – e lu dîs parcè che ancje jo (mi sint) simpri plui indevant cui agns mi sint plui mastin che no il fier (par doprâ un proverbi furlan)


Trdoglav
Hvala Sandru za razlago, zdaj sem razumel, da furlanski dvojček VIELI ’star’ in VIERI ’star’ nadaljuje indoevropsko prazasnovo uporabe dveh različnih besed za pomen „star”:
ena beseda v primeru, da gre za „stvari”, druga, če gre za „osebe”, tako kot danes v madžarščini:
VIERI madž. „régi” 'star' za »stvari«: npr. a régi híd 'stari most'
VIELI madž. „öreg” 'star' za »osebe, živa bitja« : öreg kutya 'stari pes'

staro porazdelitev ohranja tudi latinščina:

lat.
VETUS
(rod. veteris) 'star' za stvari < IE *wetus- "leto" (cf. sanskrt vatsa- "leto," gr. etos "leto," het. witiš "leto,", antic lit. vetušas "leto, starejši", sloven “večen, večni«, rus. »večnyj« itd.


SENEX
(rod. senis) 'star' za osebe' < IE *sen- "star" sanskrt sanah "star”, armensko hin "star", gr. enos "star", lit. senas " star ", gotsko sineigs " star " itd.


in tako tudi furlanščina nadaljuje staro podelitev:

furl.
VIERI »za stvar«
VIELI »za osebe – deloma tudi za stvari«
VECJO »osebe, stvari«

>
mogoče in verjetno pod vplivom italijanščine tudi tega ne bo več in rabila se bo samo ena beseda
vecjo »star« za osebe in stvari


ustrezna slovenska beseda je »star« , tudi hrv., češ. starý, rus. staryj, kar je iz
< sta-r- k *stā 'stati'
potemtakem »star« pomeni »stati trdno« ali drugače
»star človek je trden, neomajen (v mnenju) trdoglav«
seveda v dobrem smislu – kajti tudi jaz sem vedno bolj trdoglav, seveda samo v pozitivnem smislu!