Ce biel timp, ce buinore aviertane, Vierte, Jessude, Primevere, lis plantis si svein, e tal fratimp si è sveât ancje il nestri cjariesâr piçul, masse çoncjât e cence cjariesis.
Cjariesâr e cjariesis, bielis peraulis, plui o mancul si pues dî che il furlan al à mantignût la peraule lat. volg. ”ceresia”. Ca di nô si dîs »češnja« o »črešnja«.
Interessant che la peraule slovene dal slâf comun »*čers’ьn’a« e diven ancje de istesse latine “ceresia”. La russe „čerešnja” e somee ae furlane „cjariesis / çariesis“.
češnja
Kako ugodno vreme, pomladansko jutro, spomlad, zbujajo se rastline, in ne vem kdaj, tudi naša mala češnja, črešnja, samo da nima češenj.
Po furlansko pravijo temu „cjariesâr” in „cjariesis”, kar ohranja nekako staro latinsko besedo za „češnjo” poznolat. ”ceresia”. Naša »češnja« ali »črešnja« je enaka cerkvenoslovanski »črěšьnja” iz praslovanske *čers’ьn’a, in prav praslovanska beseda je kot furlanska iz iste latinske. Furlanski je še najbolj podobna ruska „čerešnja”.
1 komentar:
Ancje nô o vin dutis lis rôsis ch'a tachin a sburtâ. Interessant di lei lis analogiis tes lenghis. Cuant ch'o ai sintût lis primis vôltis cjacarâ polac, o vevi l'impression che dut al ere difarent fin te radîs e no cjatavi nissune analogjie cun lis lenghis latinis. Daspó lant indenant o in dai cjatadis un frac. Cumo', forsit ancje da vualtris o varês l'influence dal inglês che, a si dîs achi, a nol sarès âltri che une lenghe fate di olandês ricamade cul francês. Naturalmenti ancje i polacs di achenti a son influenzâts e o ai sintût che âltre dí: Co drinkuiesc ?;-)
Salute
Objavite komentar